Namestnica predsednice Komisije Tina Divjak je študentom v slovenski in angleški izvedbi v živo ter spletni izvedbi predstavila delovanje javnega sektorja, pomen integritete ter sistem zaščite prijaviteljev v Sloveniji. Gostovanja in predstavitve rešitev so potekali aprila in maja 2026.

Pomembno je ustvarjati okolja, v katerih si ljudje upajo spregovoriti

Kot je poudarila Divjak, je javna uprava velik in kompleksen sistem, v katerem zakonodajo in postopke vsakodnevno izvajajo ljudje.

»Zakoni so lahko jasni, vendar jih izvajajo ljudje. Pride lahko do nenamernih napak, včasih pa tudi do namernih nepravilnosti, sistemskih anomalij ali korupcije. Integriteta v javnem sektorju zato pomeni več kot samo spoštovanje zakonodaje – pomeni tudi vključevanje zaposlenih, spodbujanje kritičnega mišljenja, predlogov za izboljšave in ustvarjanje okolja, v katerem si ljudje upajo spregovoriti,« je poudarila Divjak.

Poseben poudarek letošnjega sodelovanja je bil namenjen Zakonu o zaščiti prijaviteljev (ZZPri) in vprašanju zaupanja v notranje prijavne poti. Študenti so se seznanili z obveznostjo vzpostavitve notranjih prijavnih poti pri organih in organizacijah z več kot 50 zaposlenimi ter z vlogo zaupnikov, varnih komunikacijskih kanalov in zaščite prijaviteljev.

Kljub zakonski ureditvi se številni zaposleni zaradi strahu pred povračilnimi ukrepi, občutka negotovosti ali nezaupanja v sistem še vedno težko odločijo za prijavo nepravilnosti. Zato je bilo osrednje vprašanje letošnjega sodelovanja, kako javne uslužbence motivirati in opolnomočiti, da bodo uporabljali notranje prijavne poti in zaupali sistemu zaščite prijaviteljev.

Od aplikacij do organizacijskih rešitev

Študenti so pripravili vrsto inovativnih rešitev, od digitalnih platform in aplikacij do organizacijskih ukrepov in novih izobraževalnih pristopov.

Več skupin se je osredotočilo na razvoj digitalnih rešitev za prijavljanje nepravilnosti. Med njimi sta bila koncept aplikacije SafeSpeak za varno podajanje prijav, psihološko podporo prijaviteljem in spremljanje postopka obravnave prijave ter TrustLine – digitalni ekosistem za podporo zaposlenim v primeru prijave nepravilnosti, ki vključuje AI asistenta, možnost povezave s pravnim svetovalcem, simulacijo možnih izidov prijave in sistem spodbud za krepitev integritete v organizacijah.

Podobno je projekt SpeakUp izhajal iz ugotovitve, da zaposleni pogosto molčijo zaradi strahu, občutka nemoči ali nezaupanja v sistem. Rešitev temelji na kolektivni zaznavi nepravilnosti, saj lahko zaposleni anonimno potrdijo enako zaznano težavo, sistem pa nato odpre anonimen skupinski pogovor in primer posreduje zaupniku.

Nekatere skupine so se osredotočile na vprašanje psihološke varnosti prijaviteljev. Posebno pozornost je pritegnil prototip »Drobilec molka: od sence do svobode«, ki povezuje analogno in digitalno prijavo nepravilnosti. Gre za fizično napravo, ki prijavo mehansko uniči in jo hkrati digitalno prenese v varno bazo podatkov. Rešitev temelji na ideji anonimnosti in občutka varnosti, saj zaposlene pogosto odvrača že strah, da bi za seboj pustili prepoznavno sled.

Drugi študenti so iskali predvsem organizacijske rešitve. Predstavljen je bil predlog redne in izredne rotacije zaposlenih po prijavi nepravilnosti, s katerim bi prijaviteljem omogočili nadaljevanje dela v drugem okolju brez strahu pred povračilnimi ukrepi. Med zanimivejšimi koncepti je bil tudi projekt »Undercover Integrity«, ki predvideva sistem prikritega preverjanja integritete v organizacijah, in ideja digitalnega vodnika »Palček Pomagalček«, ki uporabnika skozi vprašanja usmerja do pristojne institucije za obravnavo njegovega primera. Cilj rešitve je pomagati posameznikom razumeti sistem prijavljanja nepravilnosti ter zmanjšati število nepristojnih prijav.

Integriteta se začne že v mladosti

Nekatere skupine so problematiko naslovile širše in dolgoročneje. Posebej odmeven je bil predlog Nacionalnega programa kulture integritete v šolah, ki bi po vzoru sistemskih razvojnih programov v šolski prostor uvedel dolgoročno, razvojno in merljivo krepitev integritete otrok in mladih.

Avtorji so izhajali iz ideje, da integriteta ni nekaj, kar se začne šele pri odraslih ali ob prvih korupcijskih primerih, ampak se oblikuje že v otroštvu. Program bi vključeval razvojne vsebine v šolah, spremljanje napredka, usposabljanja za učitelje in dolgoročno gradnjo integritetne kulture družbe.

Podobno izhodišče je imel tudi projekt »Pravičniki v akciji«, ki skozi strip za osnovnošolce na mladim razumljiv način predstavlja korupcijo, integriteto in prijavljanje nepravilnosti. Avtorji so izhajali iz ugotovitve, da mladi pogosto ne vedo, kako ukrepati ob neetičnih ravnanjih, hkrati pa jih pri tem ovira strah pred prijavo in nepoznavanje postopkov. Rešitev vključuje strip, plakate in QR kode za hiter dostop do informacij o prijavi nepravilnosti.

Študenti so predstavili tudi predlog novega študijskega predmeta, namenjenega razumevanju korupcije, korupcijskih tveganj in razvoja protikorupcijske pismenosti prihodnjih javnih uslužbencev, ter simulacijsko igro »Etična misija«, ki skozi praktične primere in dileme spodbuja etično odločanje.

Od teorije k praktičnim dilemam

Med predstavljenimi rešitvami je bil tudi interaktivni učni komplet »Ogledalo integritete«, namenjen mladim, pripravnikom in novo zaposlenim v javnem sektorju. Prek kartic z etičnimi dilemami, razmisleka o posledicah odločitev ter simbolike ogledala kot samorefleksije projekt spodbuja razmišljanje o tem, kako ravnati pošteno in odgovorno tudi pod pritiskom ali v negotovih situacijah.

Predstavljene so bile tudi ideje za sodobnejšo digitalno promocijo Komisije, večjo uporabo kratkih video vsebin, družbenih omrežij in umetne inteligence pri pripravi vsebin ter za bolj dostopne in razumljive postopke prijavljanja nepravilnosti.

Sodelovanje, ki povezuje teorijo in prakso

Takšni projekti odpirajo prostor za nove poglede na vprašanja preprečevanja korupcije, integritete in zaupanja v institucije. Predstavljene ideje so pokazale, da mladi problematiko zaščite prijaviteljev razumejo bistveno širše od same zakonodaje – kot vprašanje organizacijske kulture, psihološke varnosti, komunikacije, zaupanja in dolgoročnega razvoja družbe.