Približno 90 slušateljem - predsedniku in članom uprave, vodjem služb in odgovornim urednikom – je na hibridnem dogodku uvodoma razložila, kako pred Komisijo potekata predhodni preizkus prijave in preiskava ter kaj se zgodi z informacijami glede tega po zaključku preiskave. V nadaljevanju je podrobno predstavila instituta nasprotja interesov in integritete ter njune kršitve orisala s konkretnimi primeri iz prakse Komisije.

V povezavi s kršitvami integritete je povedala, da se najpogostejše zaznane kršitve nanašajo na postopke izbire članov nadzornih svetov in uprav, uradnikov na položaju (npr. postopek uradniškega sveta); na zaposlovanja na nivoju vodenja strateških služb, družb, direktoratov na državni ravni, družb in javnih zavodov na lokalni ravni; na področje izvajanja javnih naročil in drugih postopkov razdeljevanja javnih sredstev (javni razpisi) ter na področje naročanja storitev zunanjih strokovnjakov, svetovalcev (npr. odvetniške storitve). Glede kršitev integritete – pri čemer je integriteta opredeljena kot pričakovano delovanje ter odgovornost posameznikov in organizacij pri preprečevanju in odpravljanju tveganj, da bi bila oblast, funkcija, pooblastilo ali druga pristojnost za odločanje uporabljena v nasprotju z zakonom, pravno dopustnimi cilji in etičnimi kodeksi – je izpostavila, da je sodišče že zavzelo enotno stališče ter v več sodnih odločbah pojasnilo, da je zakonodajalec pojma »pričakovano delovanje« in »integriteta« pustil vsebinsko odprta in prepustil njuno vsebinsko opredelitev Komisiji. Sodišče v njeno razlago poseže le, če presodi, da glede na ustaljene metode prava temu pojmu take vsebine ni mogoče dati. Komisija ima tako trenutno 27 pravnomočnih ugotovitev kršitev integritete (za 28 opredeljenih ravnanj in 28 obravnavanih oseb), od katerih je 11 zadev že pravnomočnih po sodbi sodišča.

Ob zaključku usposabljanja je Katja Mihelič Sušnik ponudila še sistemske rešitve preprečevanja kršitev integritete v obliki vzpostavitve dobro delujočega sistema skladnosti poslovanja in integritete, kar zajema vzpostavitev formalnih pravil - opredelitev nesprejemljivih ravnanj posameznikov in organizacije (sistem vrednot, etični kodeks, vzpostavitev standardov), vodenje z zgledom, izobraževanje in ozaveščanje, identificiranje tveganj za nastanek kršitev integritete, načrtovanje in izvedba ukrepov za preprečevanje nastanka kršitev integritete, nadzor nad izvajanjem teh ukrepov in odziv na zaznane sume kršitev.