Mihelič Sušnik je opozorila na nujnost razlikovanja med zakonitim lobiranjem in potencialno nezakonitimi pritiski, obenem pa udeležencem podala orodja za ustrezno prepoznavo in obravnavo lobističnih stikov. »Ključno je, da so kumulativno izpolnjeni trije temeljni elementi: nejavnosti stika, namen vplivanja na odločanje znotraj javnega sektorja v zadevah javnega pomena in vplivanje v imenu interesne organizacije,« je poudarila Mihelič Sušnik in dodala, da se vloga javnih uslužbencev – lobirancev – začne pri prepoznavi lobističnega stika, preverjanju legitimnosti lobista in obveznem poročanju Komisiji o lobističnem stiku.

Sodelavka Komisije je posebno pozornost namenila tudi praktičnim dilemam, s katerimi se lahko srečuje Banka Slovenije kot institucija s specifičnimi regulatornimi nalogami, pri katerih se lahko pojavi vprašanje, ali gre za lobistični stik ali zakonito strokovno sodelovanje.

Usposabljanje je del prizadevanj Komisije za krepitev kulture transparentnosti in integritete v javnem sektorju. Vsi zapisi o lobističnih stikih so javno dostopni preko portala Erar, kar omogoča širši javnosti vpogled v vplive na oblikovanje politik in odločitev.