Ste lastnik družbe z omejeno odgovornostjo, v kateri niste direktor in nimate nikakršnih pooblastil za odločanje. Družba se ukvarja z dejavnostjo, katero nadzirate po nadzorstveni pravici, saj ste zaposleni v organu državne uprave. Ali gre v danem primeru za nasprotje interesov oziroma bi morali kot lastnik družbe odstopiti?

Iz vašega dopisa je razvidno, da ste zaposleni v organu državne uprave, zato na podlagi tega sklepamo, da imate status uradnika. V ZIntPK ni omejitev, ki bi zaposlenemu v organu državne uprave (uradniku) preprečevale lastništvo poslovnega deleža v d.o.o.; ne izključujemo pa možnosti, da te omejitve obstajajo v drugi zakonodaji. Samo lastništvo poslovnega deleža v d.o.o. ne more pomeniti nasprotja interesov, bi pa do morebitnega nasprotja interesov lahko prišlo npr. v primeru, če bi to podjetje poslovalo z državnim organom, v katerem ste zaposleni, ali če bi kot uradnik v okviru svojih delovnih zadolžitev nadzorovali to podjetje. V tem primeru morate biti kot zaposleni v državni upravi pozorni na vsako dejansko ali možno nasprotje interesov in storiti vse, da se mu izognete, svoje službe pa ne smete uporabiti zato, da bi sebi ali komu drugemu uresničili kakšen nedovoljen zasebni interes.
Nasprotje interesov ZIntPK definira kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog; zasebni interes uradne osebe pa pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane ali za osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike (12. in 13. točka 4. člena ZIntPK). Če bi v sklopu svojega dela v državnem organu nadzirali podjetje, katerega lastnik ste, bi to pomenilo nasprotje interesov, saj v takem primeru dela ne morete opraviti objektivno in nepristransko; pa tudi če bi se sami maksimalno trudili biti objektivni in nepristranski, bi se ustvaril videz, da temu ni tako, kar že pomeni nasprotje interesov skladno s predstavljenimi definicijami (pozorni morate biti tudi na to, ali bi se enak videz utegnil ustvariti v primeru nadzora podjetij, ki so konkurenčna vašemu podjetju). V takem primeru se morate iz postopka nadzora bodisi (samo)izločiti ali pa o tem obvestiti svojega predstojnika (ali pa Komisijo za preprečevanje korupcije, če predstojnika nimate), ki nato odloči o nadaljnjem delu v tem postopku – to zahtevata tako ZIntPK, kot tudi 100. Člen Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št 63/07-uradno prečiščeno besedilo in sprem., v nadaljevanju ZJU), ki ureja področje opravljanja drugih dejavnosti in konflikt interesov za uradnike. Razlaga oziroma tolmačenje ZJU ni v pristojnosti Komisije za preprečevanje korupcije, zato vam svetujemo, da se za morebitna podrobnejša pojasnila v zvezi z ureditvijo v tem zakonu obrnete na Ministrstvo za javno upravo. Na tem mestu prilagamo zgolj izpis 100. člena ZJU:
»(1) Uradnik ne sme opravljati dejavnosti, če:
1. je dejavnost v nasprotju s konkurenčno prepovedjo ali konkurenčno klavzulo po zakonu, ki ureja delovna razmerja;
2. bi opravljanje dejavnosti lahko vplivalo na nepristransko opravljanje dela;
3. bi pri opravljanju dejavnosti lahko zlorabil informacije, do katerih ima dostop pri opravljanju nalog v službi in ki niso javno dostopne;
4. je opravljanje dejavnosti v škodo ugledu organa.
(2) Preden uradnik začne opravljati dejavnost, za katero meni, da bi bila ali bi utegnila biti v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, mora to sporočiti predstojniku. Kršitev dolžnosti iz tega odstavka je lažja disciplinska kršitev.
(3) Opravljanje dejavnosti iz prvega odstavka tega člena prepove uradniku predstojnik s sklepom.
(4) Dolžnost sporočanja in omejitve iz tega člena ne veljajo za dejavnosti znanstvenega in pedagoškega dela, dela v kulturnih, umetniških, športnih, humanitarnih in drugih podobnih društvih in organizacijah, dela na publicističnem področju in za članstvo oziroma delovanje v političnih strankah.
(5) Uradniki na položajih generalnega direktorja, generalnega sekretarja, predstojnika organa v sestavi, predstojnika vladne službe, načelnika upravne enote in direktorja občinske uprave oziroma tajnika občine ne smejo opravljati pridobitnih dejavnosti, razen znanstvenega, raziskovalnega, pedagoškega, umetniškega in publicističnega dela oziroma kulturne dejavnosti.
(6) Pravne osebe, v katerih ima uradnik na položaju iz petega odstavka tega člena ali njegov zakonec, sorodnik v ravni vrsti oziroma sorodnik v stranski vrsti do tretjega kolena več kot 20% delež, ne smejo poslovati z organom, v katerem uradnik dela. Pogodba, sklenjena v nasprotju s tem členom, je nična.
(7) Uradnik, ki oceni, da je nastal položaj, v katerem bi njegov osebni interes lahko vplival na nepristransko in objektivno opravljanje njegovih nalog oziroma v katerem okoliščine vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti in objektivnosti, mora o tem takoj, ko je glede na okoliščine mogoče, obvestiti predstojnika in ravnati v skladu z njegovimi navodili. Predstojnik mora v tem primeru zagotoviti, da se naloge opravijo zakonito, nepristransko in objektivno oziroma preveriti, ali so bile tako opravljene.«

(odgovor z dne 23.12.2011 št. 001-1/2011-991)