V zvezi s prijavo, ki jo je Komisija prejela 16. 4. 2024 in se nanaša na sume nepravilnosti oziroma kršitev zakona v zvezi z nezdružljivostjo funkcij zaradi statusa samostojnega podjetnika, ki ga je imel ustavni sodnik Dr. Dr. Klemen Jaklič do marca 2024, je Komisija po preučitvi zakonodaje ugotovila, da za to področje ni pristojna. Določbe ZIntPK se namreč ne uporabljajo, če vprašanja glede nezdružljivosti funkcij ureja drug, specialnejši zakon in ta ne napotuje na uporabo drugega zakona. Tako je tudi v primeru Zakona o ustavnem sodišču. Zato je Komisija prijavo v preučitev z vidika njihovih pristojnosti odstopila Državnemu zboru kot organu, ki izvoli ustavne sodnike, in ga hkrati zaprosila, da jo obvesti o ugotovitvah in morebitnih sprejetih ukrepih.

Vrhovno in Upravno sodišče proti funkcionarskim s. p.-jem

Glede na odločbo Vrhovnega sodišča iz leta 2022, da je opravljanje pridobitne dejavnosti v obliki s. p.-ja za sodnike nedopustno, je stališče Komisije, da naj tudi za ustavno sodišče kot najvišji organ sodne oblasti za varstvo ustavnosti in zakonitosti ter človekovih pravic in svoboščin veljajo enaka merila, še posebej z vidika vodenja z zgledom od zgoraj navzdol. Vsebinska ali postopkovna zakonska nedorečenost še ne pomeni, da je legalno hkrati tudi legitimno, kar se kaže tudi v konkretnem primeru.

Za boljše razumevanje sicer kompleksnega področja nezdružljivosti opravljanja funkcij Komisija opozarja tudi na lansko sodbo Upravnega sodišča. To je potrdilo stališče Komisije, da funkcionar v skladu z ZIntPK ne sme opravljati dodatnih dejavnosti kot samostojni podjetnik. Sodišče je zapisalo, da opravljanje pridobitne dejavnosti lahko vpliva na videz neodvisnosti, nepristranskosti in samostojnosti opravljanja funkcije, s tem pa se pod vprašaj postavljata vsaj integriteta funkcionarja in ustrezno izvajanje oblasti, ki mu je zaupana.

Boljša zakonska ureditev je nujna za preprečevanje tovrstnih situacij

Da je zakonska ureditev področja nezdružljivosti funkcij nepregledna in ustvarja tveganja za izvajanje nadzora, Komisija opozarja že več let, leta 2021 je na Vlado tudi dala pobudo, da se področje enotno za vse funkcionarje uredi v ZIntPK. Na to Komisija redno, v okviru letnih poročil in ocen stanja, opozarja tudi Državni zbor, marca letos pa je na to temo organizirala tudi strokovni posvet o opravljanju dodatne pridobitne dejavnosti v javnem sektorju. Aktualni primer potrjuje zaznave Komisije glede neustrezne urejenosti področja, zato Komisija ponovno poziva, da se področje enotno uredi za vse funkcionarje.

Komisija na lastno pobudo nadaljuje z obravnavo primera ustavnega sodnika z vidika drugih pristojnosti, ki jih ima v skladu z ZIntPK – konkretno na področjih omejitev poslovanja in premoženjskega stanja. Primer obravnava prednostno in bo javnost o svojih ugotovitvah obvestila takoj, ko bodo za to izpolnjeni pogoji.