Pregledi zakonskih predlogov

Opozorili smo na neobrazloženo spreminjanje zahtevane delovne dobe (izkušenj) znotraj policije, zahtevanega obdobja vodstvenih izkušenj ter črtanja zahteve, da so vodstvene izkušnje pridobljene v javnem sektorju. Navedene zahteve so pogoji, ki jih mora izpolnjevati oseba, ki želi biti imenovana za generalnega direktorja policije ali njegovega namestnika. Obenem smo opozorili, da osnutek predloga ne naslavlja enega od priporočil GRECO (Skupine držav proti korupciji pri Svetu Evrope), ki od Slovenije zahteva, da vzpostavi posebne mehanizme za preprečevanje in obvladovanje nasprotij interesov po tem, ko policisti zapustijo policijsko organizacijo (priporočilo xiv GRECO). Omenjene spremembe predstavljajo korupcijsko tveganje, medtem ko odsotnost upoštevanja priporočila xiv GRECO predstavlja hkrati še varnostno tveganje za iznos postopkov dela policije, ki lahko pomenijo motnjo v delovanju same policije.

Na Komisiji smo v mnenju s 5. 5. 2025 o predlogu Zakona o centralnem kreditnem registru podprli širitev kroga kreditodajalcev, ki so dolžni poročati podatke v centralni kreditni register (CKR), ter uvedbo avtomatiziranega dostopa do teh podatkov, saj to prispeva k večji transparentnosti in omogoča enako obravnavo subjektov na trgu ter učinkovitejše upravljanje kreditnih tveganj. Takšna ureditev omogoča tudi digitalizacijo poslovanja kreditnih institucij, kar pozitivno vpliva na zmanjšanje operativnih stroškov in povečuje njihovo konkurenčnost. Kljub pozitivnim vidikom smo izpostavili določena tveganja, zlasti v povezavi z avtomatiziranim dostopom do osebnih podatkov brez sodelovanja odgovorne osebe. Zato menimo, da bi morali biti v zakonu izrecno določeni dodatni varnostni mehanizmi, kot je obvezna dvofaktorska identifikacija uporabnikov (šesti odstavek 21. člena).

V nadaljevanju smo opozorili na široka diskrecijska pooblastila Banke Slovenije glede tehničnih in varnostnih zahtev brez ustrezno določenega zunanjega nadzora, kar odpira vprašanja koncentracije moči. Da bi se okrepila transparentnost in odgovornost delovanja sistema, smo predlagali uvedbo neodvisnega nadzora nad sistemom izmenjave informacij, oblikovanje etičnega kodeksa za uporabnike, možnost notranjega prijavljanja nepravilnosti (t. i. žvižgači znotraj sistema) ter javno objavo vseh kreditodajalcev, vključenih v sistem, vštevši vključene dajalce kreditov (in ne le članov sistema; trinajsti odstavek 21. člena). Prav tako smo Banki Slovenije priporočili, naj na svoji spletni strani objavi letno poročila o delovanju registra, vključno z informacijami o dostopih in morebitnih kršitvah.

Izpostavili smo tudi potrebo po večji terminološki in postopkovni jasnosti. Uskladita naj se izraza vloga in zahteva, ki se uporabljata za vključevanje v sistem (šesti odstavek 17. člena in tretji odstavek 29. člena), ter vzpostavi možnost vložitve pravnega sredstva zoper odločitev Banke Slovenije o zavrnitvi zahteve za vključitev v sistem izmenjave informacij (tretji in šesti odstavek 29. člena). Menimo tudi, da naj se opredeli roke za odpravo kršitev, saj bi to prispevalo k bolj preglednemu in pravičnemu izvajanju zakona (peti odstavek 32. člena).

Na koncu smo še priporočili, da bi bilo treba med dejavnike, ki jih banke upoštevajo pri oceni kreditnega tveganja podjetij, vključiti tudi informacije o integriteti poslovnih subjektov, nasprotjih interesov in tveganjih za korupcijo. S tem bi se v zakonodaji celoviteje naslovilo tveganja, povezana s poslovanjem pravnih oseb, in omogočilo bolj odgovorno kreditiranje.

Na prošnjo Ministrstva za javno upravo smo komentirali predlog Zakona o funkcionarjih. Predlagali smo določitev pogoja osebnostne primernosti za imenovane funkcionarje, ki bi bil tudi časovno omejen (denimo, da v zadnjih petih letih ni bila ugotovljena nepravilnost, zaradi katere bi bil kandidat smatran kot osebnostno neprimeren), navedeno pa ne bi veljalo za voljene funkcionarje. Glede pravice funkcionarja do usposabljanja in izpopolnjevanja smo poudarili nujnost vključitve obveznega uvajalnega usposabljanja, ki bi zajemalo tudi tematiko ZIntPK, ki bi ga moral opraviti vsak funkcionar ob zasedbi položaja, za kar bi bila predvidena tudi ustrezna finančna sredstva. V zvezi s pravico do nadomestila plače funkcionarja po prenehanju funkcije smo menili, da funkcionar ne bi smel biti upravičen do nadomestila plače v primeru odločitve Komisije o kršitvi institutov ZIntPK, kar bi veljalo zgolj za določene primere kršitev, o čemer bi Komisija obvestila pristojen organ, ki odloča o nadomestilu plače, ki bi nato sam presodil (ne)upravičenost do nadomestila plače. Predlog predpisa je še v obravnavi.

V mnenju ponavljamo nekatere pripombe, ki smo jih sicer že podali 19. 12. 2024 kot odgovor na poziv pripravljavca k podaji mnenja k tedanjemu predlogu, ki pri pripravi novega Predloga niso bile v celoti upoštevane. V novem Predlogu je bila brisana ena izmed alinej enajstega odstavka 53.a člena, v katerem je določeno, kdaj minister zavrne podajo soglasja k imenovanju ravnatelja. Naše mnenje je, da je brisana alineja ključnega pomena za krepitev odgovornosti nosilcev javnih funkcij ter za odpravo korupcijskih tveganj, ki lahko nastanejo v postopkih imenovanj. Če kandidat ne izpolnjuje formalnih pogojev za zasedbo položaja, je minister zadnji člen v verigi, ki lahko zavrne podajo soglasja. Predlagali smo, da se brisana alineja ponovno vključi in zapiše na način, kot je bil predlagan v našem komentarju z dne 19. 12. 2024. Ponovno smo opozorili, da v predlogu umanjkajo prekrškovne določbe glede dejanskih stanj iz spremenjenega 53.a člena, prav tako smo bili mnenja, da bi bilo treba določiti pristojen prekrškovni organ.

Predlagali smo, da se razlogi za uvedbo in prenehanje varovanja določno opredelijo v posebnih členih. Izraz »varovana oseba« v definiciji »bližnje osebe« ni bil ustrezen, saj mora zajemati tudi primere, ko uradna oseba še niti ni varovana, temveč šele bo zaradi grožnje, izrečene/izražene njeni bližnji osebi. Podali smo mnenje, da lahko navedba konkretnih razlogov za uvedbo in prenehanje varovanja prepreči situacijo, ko je na primer varovana oseba mnenja, da je grožnja še podana, medtem ko generalni direktor policije meni, da grožnje ni več. Prav tako bi morala biti opredeljena razrešitev take situacije. Umanjkala je določitev pristojnega organa, ki bi odločal v primeru, ko generalni direktor policije ukine varovanje, ogrožena uradna oseba pa je mnenja, da je njegova odločitev nepravilna. Prav tako bi po našem mnenju moralo biti v 11. členu določeno, da mora biti pisni sklep generalnega direktorja obrazložen.