Predlog sprememb in dopolnitev Zakona o preprečevanju pranja denarja prekomerno in neutemeljeno omejuje dostop do podatkov

03. 07. 2025

Komisija za preprečevanje korupcije (Komisija) je po zaznanih odzivih v javnosti proučila predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPD), še posebej glede urejanja dostopa do registra dejanskih lastnikov. V dopisu Ministrstvu za finance je izpostavila, da so nekatere predlagane rešitve strožje od omejitev, ki jih določa evropska zakonodaja – oži se skupina subjektov, ki jim bo na podlagi zakona omogočen dostop do informacij o dejanskih lastnikih, kar pa ni v skladu z direktivo, iz katere predlagane zakonske spremembe izhajajo. »Takšno omejevanje dostopa javnosti do določenih informacij je korak nazaj pri transparentnosti poslovanja v družbi,« je ob tem poudaril predsednik Komisije dr. Robert Šumi.

Predlog zakona določa, da bodo do celotnih podatkov o dejanskih lastnikih lahko dostopali le določeni subjekti (npr. banke, organi pregona), medtem ko bodo morali drugi (med katerimi so tudi novinarji, nevladne organizacije in raziskovalci) za to izkazovati svoj pravni interes. Evropska direktiva po drugi strani – čeprav tudi ta določa izjeme – jasno določa, da lahko novinarji, nevladne organizacije in podobno do informacij dostopajo brez dodatnega dokazovanja interesa.

Komisija zato meni, da se s predlaganimi spremembami upravičencem postavlja zakonska ovira, ki nima pravne podlage v EU pravu in torej zanjo ni potrebe. Nadalje, predlog zakona je v svoji obrazložitvi sprememb nejasen in nedoločen; ministrstvo kot pripravljavec predloga zakona bi moralo natančno in razumljivo pojasniti, katere evropske zahteve prenaša v slovenski pravni red in kako, saj lahko zainteresirana javnost samo tako preveri, ali je predlagana zakonodaja resnično skladna z evropskimi pravili. Komisija zato meni, da bi sprejetje predlaganih sprememb ZPPD pomenilo nižanje zaupanja javnosti v transparentnost delovanja javnega sektorja, v pravni red in tudi politični sistem.

»S postavljanjem dodatnih ovir za pridobivanje podatkov, ki so ključni za razkrivanje povezav, potencialnih nasprotij interesov in korupcijskih tveganj, se zmanjšuje možnost javnega nadzora in transparentnosti postopkov. Zato predlagamo, da Ministrstvo za finance ponovno prouči predlog zakona in se pri tem opre na dejanske zahteve evropske direktive in sodbe Sodišča EU glede tega ter v slovenski pravni red vključi samo tiste omejitve, ki so nujne in utemeljene. Transparentnost lastništva podjetij je namreč izredno pomembna v boju proti korupciji in pranju denarja ter pri krepitvi integritete v družbi,« je še dodal dr. Robert Šumi.

Mnenja o predlogih relevantnih zakonov od leta 2025 dalje Komisija objavlja tudi na posebni podstrani.