Pojasnilo številka 114

Ravnanje uradnih oseb, ki so sodelovale pri podelitvi koncesije in izdaji dovoljenj investitorju za gradnjo Doma za stare Janeza Krstnika v Ljubljani, ne ustreza definiciji korupcije, določeni v 3.alinei 2. člena ZPKor.

Komisija za preprečevanje korupcije je na podlagi 18. člena Zakona o preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 2/04, nadaljevanju ZPKor) in 13. člena Poslovnika komisije za preprečevanje korupcije (Uradni list RS, št.105/04) na seji dne 30.1.2008 sprejela

Pojasnilo številka 114

  • Ravnanje uradnih oseb, ki so sodelovale pri podelitvi koncesije in izdaji dovoljenj investitorju za gradnjo Doma za stare Janeza Krstnika v Ljubljani, ne ustreza definiciji korupcije, določeni v 3.alinei 2. člena ZPKor.

Obrazložitev

Komisija je prejela anonimno prijavo, da v zvezi s podelitvijo koncesije in realizacijo projekta gradnje Doma za stare Janeza Krstnika, katerega investitor je Župnija Ljubljana – Trnovo, “obstaja zelo verjetna možnost kršitev dolžnih ravnanj uradnih in odgovornih oseb v javnem sektorju, kot tudi oseb, ki so pobudniki teh kršitev ter oseb, ki se bodo verjetno s kršitvami okoristile, vse zaradi neposredno in posredno ponujene oziroma obljubljene in pričakovane koristi zase (lahko tudi za koga drugega)”. Anonimni prijavitelj ali prijavitelji so s prijavo zahtevali od Komisije, da preveri in razišče okoliščine od podelitve koncesije do izdaje gradbenega dovoljenja, in za ta namen priložili tudi pisno gradivo: časopisne članke, predlog osnutka odloka in mnenje podžupana mestne občine Ljubljana ter gradbeno dovoljenje. Komisija je prijavo sprejela v obravnavo in na podlagi 11. člena Zakona o preprečevanju korupcije, (ZPKor) (Uradni list RS 2/04 in sprem.) pozvala pristojne organe, da v okviru svojih pristojnosti odgovorijo na prijavo ter da odgovorom priložijo ustrezno gradivo, in sicer:

Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, v zvezi s podelitvijo koncesije;

Ministrstvo za kulturo, zaradi ocene zakonitosti in pravilnosti izdanih kulturnovarstvenih soglasij, tako k idejnim zasnovam kot v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja;

Ministrstvo za javno upravo, da oceni morebitne razloge za izvedbo inšpekcijskega nadzora;

Mestno občino Ljubljana, da pojasni razloge za umik osnutka odloka o razglasitvi Cerkve sv. Janeza Krstnika v Trnovem za kulturni spomenik lokalnega pomena in neupoštevanje pomislekov Arhitekturnega muzeja.

Ministrstvo za delo je odgovorilo, da je podelitev koncesije potekala po predhodno določenih kriterijih javnega natečaja, objavljenega v Uradnem listu RS, št. 64/05. Izbiro je opravila sedemčlanska strokovna komisija Ministrstva, njeno poročilo je dostopno na spletni strani http://www.mddsz.gov.si/fileadmin/mddsz.gov.si/pageuploads/dokumenti__pdf/jr_koncesije_instituc_var05.pdf.

Iz odgovora in gradiva Mestne občine Ljubljana (MOL) o postopku in umiku odloka o razglasitvi Cerkve v Trnovem za kulturni spomenik je razvidno, da je ta ločen od postopka gradnje doma za stare Janeza Krstnika in nanj nima nobenega vpliva, ker je bilo kulturno-varstveno soglasje izdano že pred začetkom postopka razglasitve. Kar zadeva začasni umik predloga odloka z dnevnega reda, je MOL poslala pojasnila in osnutke odloka s popravki, obrazložitvami ter magnetogram seje Mestnega sveta. Navedeno gradivo potrjuje, da je bil razlog za odlog razprave o predlogu odloka vloga investitorja s prošnjo za naknadne dopolnitve. Glede pomislekov Arhitekturnega muzeja je odgovoru MOL priložen dokument s pojasnili, da je kulturno-varstvena soglasja in pogoje gradnje izdal Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS), ki je za to pristojen. K temu je MOL priložila še kulturno-varstvena soglasja in kulturno-varstvene pogoje, ki jih je ZVKDS izdal investitorju, Župniji Trnovo.

Ministrstvo za Kulturo je kot drugostopni organ zahtevalo od ZVKDS, da mu v obravnavani zadevi pošlje vso spisovno dokumentacijo. Po pregledu spisa je odgovorilo z obsežno razlago in utemeljitvami, da je sicer ZVKDS sprejemal odločitve, ki dajejo vtis, da so na meji zakonitosti, vendar je pri tem ostal v mejah zakonitosti. Iz odgovora je mogoče razbrati, da je ob t. i. blanketnih (“ohlapnih”) normah, ki urejajo obravnavano področje, objektivno dana široka možnost diskrecijskega odločanja soglasodajalcev, znotraj katerega se prepletajo tako strokovni kot pravni argumenti. Zaradi tega se je po ugotovitvah Ministrstva v tovrstnih postopkih izoblikovala tudi praksa, da soglasodajalci strankam večkrat popuščajo pri izdajanju soglasij, kadar ocenijo, da določen projekt v skladu z njihovimi predhodno izdanimi pogoji še dosega namen varstvenega predpisa.

Ministrstvo za javno upravo pa je na poziv, da oceni morebitne razloge za inšpekcijski nadzor v konkretnem upravnem postopku, sporočilo, da so po preverjanju ugotovili, da posredovanje upravne inšpekcije v tej zadevi ni potrebno.

Postopek Ministrstva za delo pri podelitvi koncesije je po mnenju Komisije potekal transparentno ter v skladu z zakonskimi podlagami in predhodno določenimi pogoji. Postopek Mestne občine Ljubljana v zvezi z odlokom za razglasitev Cerkve v Trnovem za kulturni spomenik na podelitev koncesije in postopek za izgradnjo doma za stare ni imel neposrednega vpliva, ker je šlo za ločene postopke. Komisija glede izdaje kulturno-varstvenih pogojev in soglasij na podlagi prijave in pregledanega gradiva pritrjuje oceni Ministrstva za kulturo, ki je kot drugostopni organ ugotovilo, da je pristojni soglasodajalec izdal projektne pogoje in kulturno-varstvena soglasja v mejah zakonitosti. V tem kontekstu je Komisija sprejela tudi ugotovitev Ministrstva za javno upravo, da posredovanje upravne inšpekcije v tej zadevi ni potrebno, in sicer kot dodaten argument, da so uradne osebe, ki so sodelovale pri izdaji koncesije ter soglasij in dovoljenj za gradnjo doma za stare Janeza Krstnika ravnale v okviru dolžnega ravnanja. Pri tehtanju različnih argumentov kulturno-varstvene stroke so odločile v prid tistim, ki za navedeno gradnjo ocenjujejo, da je v mejah namena kulturno-varstvenih predpisov. Komisija se zaveda problema, ki ga v odgovoru izpostavlja tudi Ministrstvo za kulturo, da blanketne norme na tem področju dopuščajo široke možnosti za različne odločitve diskrecijske narave. Koliko so takšne norme ustrezne, Komisija sama ni pristojna ocenjevati. V konkretnem primeru je za oceno, ali so podani znaki korupcije, pomembno, da so uradne osebe pri sprejemanju odločitev ostale v mejah zakonitosti. Tako Komisija meni, da ravnanje uradnih oseb, ki so sodelovale v postopku za podelitev koncesije in dovoljenj za gradnjo doma za stare Janeza Krstnika v Ljubljani, ne predstavlja kršitve dolžnega ravnanja in nima znakov korupcije, določenih v 3.alinei 2. člena ZPKor.

S tem je pojasnilo utemeljeno.

Drago Kos

Predsednik