Spomnimo: 22. februarja 2023 je v veljavo stopil ZZPri, ki celovito in sistematično ureja področje prijave in obravnave kršitev, zaznanih v delovnem okolju, in zaščito prijaviteljev. Zakon je uvedel sistem notranjih in zunanjih poti za prijavo kršitev vseh predpisov, ki veljajo v Republiki Sloveniji, za katere so posamezniki izvedeli v okviru svojega delovnega okolja, ter zaščitne in podporne ukrepe za preprečitev ali odpravo povračilnih ukrepov, ki so jih prijavitelji deležni zaradi podane prijave. Po sporočenih podatkih smo na Komisiji tako prvič oblikovali skupno letno poročilo za potrebe statističnega poročanja Evropski komisiji in statistika je, kot vedno, zelo zanimiva.

Prispevek je del spletnega novičnika Komisije, ki naročnike vsak mesec obvešča o našem delu ter ostalih aktualnih informacijah s področja našega delovanja in pristojnosti.

Kakšno vlogo in naloge ima Komisija pri izvajanju ZZPri?

Z ZZPri smo prejeli kup novih pristojnosti. Bdimo nad celotnim sistemom notranjih in zunanjih prijav, svetujemo na vse možne načine (pisno, po telefonu, z medijskimi objavami … ), pojasnjujemo in (neobvezujoče) interpretiramo zakon, pomagamo prijaviteljem in ostalim akterjem v zgodbi in usposabljamo, na koncu pa opravljamo tudi nadzor, saj je kršitev dolžnosti vzpostavitve notranje prijavne poti v skladu z zakonom sistemski prekršek, za obravnavo katerega smo pristojni izključno na Komisiji. Smo pa (ob tem da smo seveda zavezanec za vzpostavitev notranje prijavne poti) tudi eden od 25 organov za zunanjo prijavo. Se pravi, ko sistem notranje prijave odpove, ima prijavitelj možnost, da uporabi zunanjo prijavno pot in, ko gre za pristojnost Komisije oziroma se prijava nanaša na institute po ZIntPK, to prijavi Komisiji kot zunanjo prijavo.

Poudariti je treba, da Komisija nima samo neke tipično nadzorstvene funkcije, ampak imamo tudi svetovalno vlogo. Ko so se lani vzpostavljale notranje prijavne poti, je bilo res veliko najrazličnejših vprašanj. Zavezancem in organom za zunanjo prijavo, na primer, svetujemo pri vzpostavitvi celotnega sistema v skladu z zakonom: kako se imenuje zaupnika pri notranjih poteh prijave, kako se sprejemajo prijave, če so kakšne bolj komplicirane prijave, svetujemo, kako postopati ... Ogromno dela je bilo narejenega glede tega, kako zaščititi identiteto prijavitelja - v nekem delovnem okolju, kjer se vsi poznajo, je lahko ta zaščita še nekoliko bolj pomembna, saj je možnost povračilnih ukrepov še večja.

Poleg usposabljanj tako za subjekte javnega kot zasebnega sektorja smo oblikovali nekakšno neformalno mrežo organov za zunanjo pot prijavljanja, ki je namenjena reševanju vprašanj in dilem, ki se pojavljajo pri delu na tem področju, osvežitvi znanja glede pristojnosti in nalog, ki je potrebno pri reševanju konkretnih primerov v praksi.

Pomagamo tudi zunanjim organom, se pravi vsem inšpektoratom in drugim nadzornim institucijam, ki so opredeljeni kot organi za zunanjo prijavo, smo nosilec določenih ukrepov v povezavi z zaščito prijaviteljev in v tem pogledu sodelujemo tudi z drugimi institucijami, kot so sodišča, Zavod RS za zaposlovanje in na primer NIJZ, kar se tiče zagotavljanja psihološke pomoči prijaviteljem.

Do 1. marca je bil rok za poročanje Komisiji o notranjih in zunanjih prijavah. Kakšne so prve ocene glede poročil?

Prve ocene so zelo dobre – poročalo je več kot 2.000 zavezancev za notranje prijave in vseh 25 organov za zunanjo prijavo, odzvalo se je tudi Vrhovno sodišče RS. S 1. 4. smo objavili tudi Skupno letno poročilo o obravnavi kršitev po ZZPri za leto 2023, v katerem so prikazani vsi statistični podatki. Kar se poročanja tiče, smo torej zelo zadovoljni, seveda pa glede na veliko število zavezancev zagotovo nismo dosegli čisto vseh. Tu so zagotovo določene pomanjkljivosti, kjer pa lahko v prihodnje veliko naredimo s še dodatnim osveščanjem, usposabljanji, opozarjanjem, delom z mediji, civilno družbo in tako naprej.

Za kakšne bolj poglobljene analize pa prvo leto še ni pravi čas, boljši bo že ob naslednjem poročanju prihodnje leto. Namreč, najštevilčnejši zavezanci, torej srednje velika podjetja z med 50 in 250 zaposlenimi, so morali prijavne poti vzpostaviti do 17. decembra lani, kar pomeni, da pred tem niti niso mogli imeti veliko notranjih prijav v skladu z ZZPri. Večina zavezancev je tako poročala, da prijav v skladu z ZZPri niso imeli. Kljub temu pa njihov odziv kaže, da se zavezanci zavedajo svojih dolžnosti in obveznosti v skladu z ZZPri, kar je dober znak.

Se vam zdijo rezultati primerni? Ste pričakovali drugačne številke?

Vseh zavezancev, ki so poročali do 1. marca, je bilo 2.038, vseh prijav je bilo 433, od tega 233 anonimnih, slaba četrtina vseh prijav pa je utemeljenih. Bolj natančno statistiko, razdeljeno glede na področja, kot so samoupravne lokalne skupnosti, zdravstvo, javna uprava, vzgoja in izobraževanje, finančni sektor in tako dalje, smo objavili tudi v omenjenem letnem poročilu, ki pa je vidno na spletni strani Komisije.

Kar se tiče pričakovanj … Dejansko je bilo težko oblikovati kakršna koli pričakovanja, ker gre za povsem nov zakon in ogromno zavezancev. Osebno sem z rezultati zadovoljen, saj mnogi zavezanci večino lanskega leta še niso imeli zavez, ki jih postavlja ZZPri, gre za povsem nov institut v našem pravnem redu, sega tako v javni kot zasebni sektor. Dobra odzivnost je morda tudi rezultat dela Komisije, ker smo lani opravili res ogromno število usposabljanj, projektov in osveščanj, izvedli smo tudi posebno okroglo mizo. Na tem področju je bilo res veliko narejenega, najprej v sodelovanju z Ministrstvom za pravosodje, potem pa smo zgodbo naprej peljali samostojno.

Kaj pa na ravni Komisije, ki je zavezanec za notranjo in zunanjo prijavo?

Kar se tiče zunanjih prijav, je številka nizka, saj se večinoma prijave, ki se nanašajo na naše pristojnosti, prejme in obravnava po rednem pripadu kot običajna prijava Komisiji, po ZZPri pa le, če prijavitelj izrecno navede, da pričakuje povračilne ukrepe zaradi podane prijave. Ko nekdo neko nepravilnost prijavi Komisiji kot redno prijavo, mu že tako ali tako po zakonu pripada zaščita v skladu z ZZPri.

Kako Komisija obravnava prijave, prejete prek kanalov za notranjo in zunanjo prijavo, ter katere ukrepe sprejema za zagotovitev pravočasnega in ustreznega ukrepanja?

Za notranje prijave imamo vzpostavljen poseben mail, telefonsko številko in imenovane zaupnike, elektronsko knjiženje v spisu je ločeno pod skritimi številkami, pod katerimi je identiteta prijavitelja skrita tudi vodstvu, do teh dokumentov imajo dostop samo zaupniki. Prijavo lahko prijavitelji podajo tudi v fizični obliki v nabiralnik. Ko bi prejeli prijavo, bi se najprej pogovorili s prijaviteljem, potem bi opredelili, pod katero notranjo organizacijsko enoto spada ta kršitev, pridobili bi potrebno dokumentacijo. Ves ta čas komuniciramo s prijaviteljem, zadeva pa se zaključi s podajo poročila predstojniku, v našem primeru predsedniku Komisije, in s tem je delo zaupnika končano. V poročilu predstojniku se, če je bila ugotovljena kršitev, podajo določena priporočila glede ukrepov za odpravo te kršitve ali ukrepi za preprečevanje prihodnjih podobnih kršitev. Potem pa je naprej vse odvisno od predstojnika. Prijave se lahko nanašajo na kršitev katerega koli predpisa v Republiki Sloveniji.

Glede notranje prijave bi še izpostavil, da je v korist samega subjekta, da se le-ta uredi interno, če je to seveda možno. Včasih je pa pač potrebna zunanja prijava, ker se zadeva ne da razrešiti po notranji poti. Drugače pa je notranja pot hitrejša, običajno ima zavezanec s tem manj stroškov, tudi za sam ugled zavezanca je boljše notranje reševanje prijav, tako da ima uporaba notranjih prijavnih poti nedvomno več prednosti za zavezanca.

Lahko prijavitelj ostane anonimen?

Da, prijavitelj lahko poda prijavo anonimno in se mu ni treba podpisati, tudi obrazci za zunanje prijave, oddani preko e-uprave, omogočajo anonimno podajo prijave. Če pusti kak kontaktni naslov, na primer v ta namen ustvarjen naslov elektronske pošte, iz katere ni razvidno ime, se ga v skladu z zakonom tudi obvešča o postopkih, ki sledijo, in se z njim komunicira preko tega naslova. Tudi če se prijavitelj odloči, da ne pusti nikakršnega podatka, seveda vseeno tečejo vsi postopki obravnave prijave kot predvideno.

Kako bo Komisija na osnovi prvih rezultatov v zvezi s poročanjem ukrepala, da bo izboljšala efektivnost prijavnih poti in bo bistvo ZZPri dejansko zaživelo v praksi?

Ko imaš približno 3.000 zavezancev iz javnega in zasebnega sektorja z zelo različnim organizacijskih ustrojem, profilom kadra in podobno, pogosto v praksi naletiš na različne težave, predvsem, kako zakon prilagoditi posameznim tipom subjektov. Pri zakonu gre za splošna pravila, ki naj bi veljala za vse, ampak znotraj zavezancev so lahko velike razlike – imaš zasebni sektor in pa na primer ministrstva, da je včasih težko prevesti zakon v kak točno določen primer. Tu skušamo sproti reševati težave in interpretirati zakon, tako da koristi čim več zavezancem, da zakon pri vseh funkcionira čim bolje tudi za najrazličnejše organizacijske oblike. Si pa ves čas skozi primere v praksi beležimo dileme in opažanja, kaj bi bilo treba v zakonu bolje urediti. Ko se bo enkrat v prihodnosti zakon odpiral za novelacijo, bomo imeli že določene predloge za izboljšave. Tu seveda ne gre za neke ključne posege, saj bi zakon, tak kot je, v praksi moral dobro delovati, vedno pa je prostor za izboljšave.

"Letošnjega 13. junija načrtujemo tudi poseben dogodek, okroglo mizo na temo »žvižgačev« dobro leto po sprejemu ZZPri, s katerim bomo na svoj način obeležili mednarodni dan prijaviteljev, ki je sicer 23. junija. Na njem bomo tematiko nagovorili s strokovnjaki, ki v praksi delujejo na področju zaščite prijaviteljev."