Kako k načrtu integritete pristopijo najmanjši zavezanci

Na Komisijo za preprečevanje korupcije se obračajo zavezanci, katerih ustanoviteljice so občine (na primer javni zavodi, javni skladi, javne agencije), in sicer jih zanima, ali so tudi oni dolžni izdelati ter sprejeti načrt integritete, kljub temu, da imajo največ enega zaposlenega.

Poudarjamo, da je Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK)  glede tega nedvoumen: k izdelavi načrtov integritete so zavezani vsi državni organi, samouprave lokalne skupnosti, javni skladi, javne agencije, javni zavodi in javni gospodarski zavodi. Izjem – ne glede na velikost ali specifiko posameznih zavezancev – zakon ne predvideva. Po drugi strani pa priprava načrta integritete ne bi dosegla svojega namena pri »enoosebnih« zavezancih, saj bi privedla do situacije, ko bi že siceršnjo koncentracijo več pooblastil in nalog v eni osebi nadgradili še s tem, da bi ta oseba izdelala načrt integritete, ga podpisala kot odgovorna oseba in potem prevzela še nalogo skrbnika načrta integritete.

POMEMBNO:

Da z izdelavo načrtov integritete pri zavezancih z največ enim zaposlenim ne bi navedenih vzrokov in virov korupcijskih tveganj ustvarjali namesto odpravljali, pozivamo občine, ki so ustanoviteljice navedenih zavezancev, da jih pozovejo in vključijo v svoje načrte integritete ter slednji ne pripravljajo ločenih načrtov. Zavezancev, ki so že izdelali načrt integritete ali ga nameravajo pripraviti sami, ni potrebno priključiti načrtu integritete ustanoviteljice.

Oboji morajo preveriti, če gre pri teh zavezancih za morebitna tveganja, do katerih se v načrtu integritete ustanoviteljica še ni opredelila. V tem primeru naj potencialna tveganja načrtu dodajo in se do njih skupaj opredelijo ter o tem izdelajo zapisnik.

Če ocenijo, da dodatnih tveganj v povezavi s posameznim manjšim zavezancem ni, pa odgovorna oseba takega zavezanca sopodpiše že izdelan načrt integritete, in sicer tako, da sopodpiše pet od šestih obveznih tabel, ki obravnavajo tveganja v zvezi z:

1. nedovoljenim sprejemanjem daril,
2. neupoštevanjem nasprotja interesov,
3. nedovoljenim lobiranjem,
4. zaščito prijaviteljev,
5. javnimi naročili

ter tabele, ki obravnavajo specifična korupcijska tveganja, ki se lahko pojavijo pri obeh. V kolikor se obravnavana specifična tveganja pojavijo le pri občini ustanoviteljici, ne pa pri zavezancu, ki ga je ustanovila, odgovorna oseba zavezanca teh tabel ne podpisuje.

V zvezi z navedenimi zavezanci se lahko izdela poseben register koruptivnih tveganj ali pa se v registru tveganj občine ustanoviteljice pri posameznih tveganjih označi, da veljajo tudi za zavezanca. Register tveganj v eni ali drugi obliki poleg odgovorne osebe občine ustanoviteljice sopodpiše odgovorna oseba zavezanca. S tem načrt integritete ustanoviteljice postane veljaven tudi za takega zavezanca, skrbnik načrta integritete ustanoviteljice pa postane skrbnik tudi za načrtu pridruženega zavezanca.

Ustanoviteljica in zavezanec morata biti ves čas pozorna, da načrt integritete pri zavezancu ne bi uveljavljal dejavnosti, ki so v pristojnosti organov zavezanca, ki je samostojna pravna oseba. Ustanoviteljica se sme v delovanje zavezanca vključevati le skladno z določili zakona, aktov o ustanovitvi in statutov.

O vsebini načrta integritete zavezanec v petih dneh od podpisa načrta integritete obvesti svoj organ upravljanja – svet javnega zavoda, javne agencije in nadzorni svet javnega sklada.

Podatke o zavezancih, ki ste jih vključili v svoje načrte integritete do 5. 6. 2012 pošljite na komisijo.

Splosen_dopis