Poslanica predsednika KPK ob 10. obletnici komisije

Spoštovane državljanke in državljani,

letos mineva trinajst let odkar je Slovenija sledila priporočilom Skupine držav za boj proti korupciji – GRECO in ustanovila Urad RS za preprečevanje korupcije.

Natanko pred desetimi leti pa je bila prav na današnji dan z vpisom v sodni register ustanovljena Komisija za preprečevanje korupcije.

Boj proti korupciji je bil v preteklem desetletju vse prej kot enostaven, komisija in njeni zaposleni pa so s trdim delom in neomajno vztrajnostjo vzdržali pritiske politike in prebrodili viharne čase. Žal je politika v preteklosti prepogosto zavirala delo komisije namesto, da bi ga spodbujala. V določenem obdobju pa je želela komisijo kot samostojni in neodvisni državni organ celo ukiniti.

Slovenija je tako v preteklem obdobju formalno sledila priporočilom mednarodnih institucij in ustanovila specializiran in neodvisen državni organ za preprečevanje korupcije.

A žal po desetih letih delovanja ugotavljamo, da tudi to ni dovolj, da za uspešen boj proti korupciji ni dovolj niti nadpovprečno dobro delo komisije, policije, tožilstva in drugih državnih organov. Res se je v tem obdobju razširila ozaveščenost o raku, ki ga imenujemo korupcija – diagnoza je bila postavljena. Zdravil, ki jih v svojih omarah hrani vsakokratna koalicija, pa še nismo dobili.

Danes smo v boju proti korupciji tako pred zahtevnim korakom, korakom naprej, ki je in bo mnogo težji kot predhodni. Danes bo potrebno ponovno poiskati tisto politično voljo v boju proti korupciji, ki smo jo imeli, ko je bila vzpostavitev ustreznih mehanizmov za boj proti korupciji potrebna za vstop Slovenije v Evropsko unijo in izpolnitev zavez, ki smo jih sprejeli z ratifikacijami mednarodnih konvencij. A vendar bo morala danes ta politična volja obsegati več.

Obsegati bo morala več kot le izpolnjevanje formalnih zahtev in priporočil. Danes potrebujemo politično voljo, ki bo jasno sporočala, da je politika pripravljena iti tako daleč, da bo dosledno sprejemala in uveljavljala odgovornost ob kršitvah zakonodaje in neetičnih ravnanjih njenih vidnih predstavnikov in funkcionarjev. Dejstvo da živimo v času, ko pri nasprotju interesov, klientelizmu in nepotizmu ne gre za obrobne primere posameznikov, ampak ko najvišji funkcionarji na državni in lokalni ravni redno in – lahko bi rekli že praviloma – postavljajo zasebni interes pred javnega. Ko ne premorejo niti toliko integritete in spoštovanja do pravne države in državljanov, da bi sprejeli pošiljke državnih organov, ampak s spretnimi manevri ovirajo in zavlačujejo delo temeljnih institucij pravne države.

V preteklih letih smo se ob zaključku posameznega mandata vsakokrat soočali ne samo s kadriranjem nesposobnih in neprimernih kadrov na visoke položaje v javni upravi in državnih podjetjih, v zadnjem obdobju pa se je aroganca do državljanov razširila tudi na imenovanja na položaje v mednarodnih institucijah. Politika, ki dopušča takšna imenovanja ali je pri tem celo aktivna, ravna v očitnem nasprotju z javnim interesom, saj z imenovanjem nekredibilnih, neprimernih in neizkušenih posameznikov na pomembne položaje v mednarodnih institucijah postavlja zasebni interes teh posameznikov in njihovih strank, pred ugled Republike Slovenije v tujini in kakovostno sodelovanje, ki nedvomno in splošno gledano predstavljata tisti javni interes h kateremu bi morali stremeti vsi javni funkcionarji in javni uslužbenci, vpeti v postopke takšnih imenovanj.

Nova vlada ima zgodovinsko priložnost, da po dvajsetih letih zatiskanja oči in gledanja skozi prste predstavnikom političnih elit, spregleda in iz svoje sredine redno in odločno izloči neprimerne politike.

Prihodnost in uspeh boja proti korupciji sta v prihodnjih letih odvisna predvsem od dveh ključnih dejavnikov: prave politične volje za boj proti korupciji, ki bo vključevala boj tudi v lastnih vrstah in znatno višje stopnje integritete delovanja javnega sektorja, še posebno najvišjih državnih uradnikov in funkcionarjev, ki bi morali s svojo integriteto širiti etično delovanje javnega sektorja in krepiti medsebojno zaupanje in zaupanje javnosti v institucije javnega sektorja. Takšno zaupanje je ključnega pomena za dobre rezultate in kakovostno delovanje javnega sektorja.

Zakonodajalec je v letu 2010 sprejel Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, ki je preprečevanju korupcije dodal krepitev integritete in že v imenu zakona integriteto postavil pred preprečevanje korupcije in s tem nakazal na poseben pomen, ki ga ima integriteta za delovanje pravne države. V štirih letih se je razširila ozaveščenost o tem kaj integriteta je, še pogosteje je bila in je beseda uporabljena v politiki za medsebojno obračunavanje in pogosto politično blatenje o tem kdo ni ravnal v skladu s pričakovano integriteto, a javnosti je v preteklih letih postalo jasno predvsem dvoje, in sicer, da zdaj vemo kaj je integriteta ter, da je je v javnem sektorju in slovenski politiki zelo malo.

Integriteta, odgovornost, vladavina prava je vodilo Komisije za preprečevanje korupcije, naj bo to tudi vodilo vsakega javnega uslužbenca in vseh funkcionarjev. Javni uslužbenci in funkcionarji so varuhi javnega interesa in dober varuh mora svojo dolžnost opravljati z visoko stopnjo integritete ter prevzeti odgovornost za svoje delo in svoja dejanja. Le takšni javni uslužbenci in javni funkcionarji bodo lahko s svojim delom ponovno vrnili zaupanje v oblast in njene odločitve ter naredili korak bližje k resnično pravni državi.

Boris Štefanec, predsednik