Poslanica predsednika komisije ob mednarodnem dnevu boja proti korupciji

Jutri, 9. decembra, obeležujemo mednarodni dan boja proti korupciji, ki zaznamuje obletnico podpisa Konvencije Združenih narodov proti korupciji, prvega pravno zavezujočega instrumenta za boj proti korupciji. Deveti december pa je hkrati tudi praznik, ki tako komisiji kot številnim drugim državnim organom, organizacijam za preprečevanje in boj proti korupciji, mednarodnim ter nevladnim organizacijam ponuja priložnost za inventuro preteklega dela in prelet dogajanj na področju boja proti korupciji. Naša komisija ga letos že četrto leto na prav poseben način izkoristi za to, da potrka na vrata osebne integritete čim večjega števila posameznikov. Naš cilj in naša želja pa sta seveda, da odpremo čim več teh vrat in poskrbimo, da ostanejo široko odprta. Le na ta način odpiramo tudi vrata boljši družbi.

Ob letošnjem mednarodnem dnevu boja proti korupciji je komisija pripravila dve pomembni študiji. Gre za analizi, ki ju je omogočila naša spletna aplikacija Erar. Ena nudi kumulativen vpogled v podatke o slovenskih nevladnih organizacijah, druga pa se osredotoča na slovenske agencije za odnose z javnostmi. Obe analizi nudita boljšo preglednost nad porabo javnega denarja in s tem boljšo preglednost sicer odprtih podatkov vezanih na delovanje slovenskega javnega sektorja.

Ta, za področje boja proti korupciji tako pomemben dan, pa naj izkoristim še za kratko konstruktivno kritiko, saj le ta skupaj z odličnim delom, ki ga komisiji priznava celo mednarodna sfera, lahko vodi v pozitivne spremembe. Tudi danes ne morem mimo nerazumno razvlečenega in še vedno trajajočega procesa snovanja novele Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, teme, ki je bila ob prav tej priložnosti enako močno aktualna že lani. Na to perečo problematiko je že v letu 2016 opozarjala mednarodna javnost na čelu z Organizacijo za ekonomsko sodelovanje in jo prepoznavala kot eno od prioritetnih nalog na področju boja proti korupciji in njenega preprečevanje v Republiki Sloveniji. Republika Slovenija se je morala na rednem letnem zasedanju mednarodne Delovne skupine za preprečevanje podkupovanja tujih javnih uslužbencev OECD v oktobru ponovno zagovarjati, ker novele zakona, ki jo je država obljubljala že za konec leta 2015, še vedno ni. Ne glede na dolgotrajen in nerazumljivo zapleten proces, ki resno vpliva na delovni proces znotraj komisije, se komisija z vso vnemo in motivacijo trudi delovati odlično, kar kaže tudi podatek, da je od začetka mandata trenutnega vodstva rešila že 5000 primerov, od katerih so bili razveljavljeni le štirje.

Ob tem pomembnem mednarodnem prazniku si v imenu poslanstva komisije želim, da bi si vlada, ki stoji za Programom Vlade RS za krepitev integritete in transparentnosti dejansko prizadevala tudi za njegovo uresničevanje. Naj to velja tudi za področje vse bolj netransparentnega zakonodajnega postopka. V letošnjem letu si je komisija v želji po izgradnji kakovostnega zakonodajnega okvira in v boju proti sistemsko vgrajeni korupciji še posebej prizadevala za oceno korupcijskih tveganj zakonskih predlogov, a je namesto na proaktivno naklonjenost predlagateljev, ki so ji v preteklosti predloge zakonov in drugih predpisov večkrat posredovali v pregled v fazi, ko so dejanske spremembe še možne, v zadnjem obdobju pogosto naletela na ignoranco. Trenutno stanje me tako navdaja z dvomom in sprašujem se, če je toleranca trenutne Vlade RS do korupcije res še vedno ničelna, kot je bila njena jasna zaveza še lani.

A naj letno inventuro delovanja komisije zaključim v pozitivnem tonu. Kljub nekaterim namerno ali nenamerno nastavljenim oviram komisija tudi letošnje leto zaključuje z odličnimi rezultati, kar nam priznava tudi mednarodna skupnost. Izpostaviti velja nedavno pomembno priznanje delu komisije Regionalne protikorupcijske pobude (RAI), organizacije, ki spodbuja boj proti korupciji v državah JV Evrope. Komisijo je omenjena organizacija kot predstavnico Republike Slovenije po večletnem uspešnem sodelovanju oktobra povabila k članstvu v vlogi države opazovalke, kar smo seveda z veseljem in častjo sprejeli. Zaradi prodornosti na področju odprtih podatkov in transparentnega delovanja pa je bila Republika Slovenija v nedavni študiji Evropske komisije posebej izpostavljena, spletna aplikacija komisije Erar pa je bila predstavljena kot primer dobre prakse, saj z osvetlitvijo porabe javnih sredstev »pomaga pri izboljšanju učinkovitosti, uspešnosti in transparentnosti delovanja javne uprave ter pripomore k integriteti javnih uslužbencev,« kot so zapisali v študiji.

BORIS ŠTEFANEC,
PREDSEDNIK KOMISIJE ZA PREPREČEVANJE KORUPCIJE