Od danes veljajo spremembe Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije

Z današnjim dnem začne veljati novela Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK-C). Komisija za preprečevanje korupcije v nadaljevanju opozarja na nekatere pomembne spremembe in novosti za zavezance ter njihove obveznosti po tem zakonu.

Vse spremembe so razvidne iz novele ZIntPK, ki je bila objavljena v Uradnem listu. Novela določa, da se postopki, ki so se začeli v skladu z ZIntPK, končajo po določbah novele. Komisija za preprečevanje korupcije (Komisija) bo v času prehodnega obdobja pripravila ustrezne elektronske obrazce in ustrezna pojasnila ter o tem javnost obvestila na spletni strani in svojem profilu na spletnem omrežju Linkedin.

Z vidika uporabe določb ZIntPK-C in kroga zavezancev so pomembne spremembe splošnih opredelitev pojmov v 4. členu ZIntPK-C, ki se spreminja v številnih točkah, med drugim pri opredelitvi javnega sektorja, funkcionarjev in uradnih oseb. Spremenjena definicija javnega sektorja poleg subjektov, ki so bili vključeni doslej, po novem vključuje tudi Banko Slovenije in pravne osebe, ki jih je ustanovila država ali lokalna skupnost. Med funkcionarji, za katere med drugim veljajo instituti poročanja premoženjskega stanja, nezdružljivosti funkcij in omejitev poslovanja, so po novem tudi generalni sekretar vlade, generalni sekretar predsednika republike, šef kabineta predsednika republike, namestnik generalnega sekretarja predsednika republike, svetovalec predsednika republike, generalni sekretar državnega zbora in sekretar državnega sveta. Med uradne osebe pa po novem spadajo tudi uslužbenci, zaposleni v Banki Slovenije.

Komisija v nadaljevanju izpostavlja nekatere pomembnejše spremembe po posameznih institutih.

Prepovedi in omejitve sprejemanja daril

Več novosti je na področju daril, kjer je ZIntPK doslej urejal darila zgolj za funkcionarje in njihove družinske člane, po novem pa se prepovedi in omejitve v zvezi s sprejemanjem daril v javnem sektorju nanašajo na vse uradne osebe in njihove družinske člane (30. člen ZIntPK-C). Med uradne osebe se štejejo funkcionarji, uradniki na položaju in drugi javni uslužbenci, uslužbenci, zaposleni v Banki Slovenije, ter poslovodne osebe in člani organov upravljanja, vodenja in nadzora v subjektih javnega sektorja. Določbe v povezavi z darili veljajo tudi za gospodarske družbe, v katerih ima večinski delež oziroma prevladujoči vpliv država ali lokalna skupnost in so ustanovljene na podlagi zakona (medtem ko so navedene gospodarske družbe, ki niso ustanovljene na podlagi zakona, izvzete iz teh določb).

Spreminjajo se tudi mejne vrednosti daril, ki jih je dovoljeno sprejemati in o katerih je treba poročati organu (delodajalcu) oziroma Komisiji. V sezname prejetih daril, ki jih vodijo subjekti javnega sektorja, se po novem vpisujejo darila, katerih vrednost presega 50 evrov (prej 25 evrov), prav tako se na 100 evrov (prej 75 evrov) zvišuje najvišja vrednost darila, ki se tradicionalno ali običajno izroča ob določenih dogodkih (kulturnih, slavnostnih, ob zaključkih izobraževanja, usposabljanja, ob praznikih ipd.) ter ga uradna oseba lahko sprejme. Sezname vseh prejetih daril subjekti javnega sektorja sicer kot doslej posredujejo do 31. marca za preteklo leto, Komisija pa bo tudi za to področje pravočasno pripravila ustrezne obrazce za poročanje.

Zakon po novem v četrtem in petem odstavku 35. člena podrobneje določa tudi dolžnost zavrnitve ponujenega darila. Še podrobneje bo področje daril urejal pravilnik o načinu razpolaganja z darili, ki ga bo v šestih mesecih od uveljavitve zakona sprejelo pristojno ministrstvo. Do sprejema novega pravilnika veljata sedanji Pravilnik o omejitvah in dolžnostih funkcionarjev v zvezi s sprejemanjem daril in Uredba o omejitvah in dolžnostih javnih uslužbencev v zvezi s sprejemanjem daril, če nista v nasprotju z novelo.

Lobiranje

Po novem so o lobističnih stikih dolžne poročati tudi interesne organizacije (z izjemo neprofitnih interesnih organizacij, ki nimajo zaposlenih), in sicer v primerih, ko zanje lobira neregistrirani lobist (zaposleni pri interesni organizaciji, njen zakoniti zastopnik ali izvoljeni predstavnik). Interesne organizacije lahko Komisiji o stikih poročajo sproti ali najkasneje do 31. januarja za preteklo leto. Spreminja se tudi rok za poročanje lobističnih stikov, in sicer imajo po novem lobiranci namesto treh dni za poročanje na voljo osem dni. Novost je tudi pri lobiranju po elektronski pošti, saj v tem primeru o lobističnem stiku poroča le prvonaslovljeni lobiranec, pri čemer o tem obvesti tudi ostale naslovnike.

Novelirana 16. točka 4. člena ZIntPK med lobirance po novem uvršča tudi funkcionarje in javne uslužbence Banke Slovenije.

Premoženjsko stanje

Spremembe zakona določajo nove zavezance za poročanje premoženjskega stanja Komisiji, in sicer se mednje po novem štejejo tudi člani Državnega sveta RS ter člani organov nadzora v javnih podjetjih in gospodarskih družbah, v katerih imata država ali lokalna skupnost večinski delež ali prevladujoč vpliv (doslej so bili zavezanci nadzorniki po določbah ZSDH-1). Zaradi spremenjenih definicij funkcionarjev in uradnikov na položaju, opredeljenih v 4. členu ZIntPK-C, se krog zavezancev širi tudi na generalnega sekretarja vlade, generalnega sekretarja predsednika republike, šefa kabineta predsednika republike, namestnika generalnega sekretarja predsednika republike, svetovalca predsednika republike, če funkcijo opravlja poklicno, generalnega sekretarja državnega zbora in sekretarja državnega sveta (kot funkcionarje) ter na osebe s posebnimi pooblastili v Banki Slovenije (kot uradnike na položaju). Novi zavezanci morajo Komisiji prvič poročati premoženjsko stanje v dveh mesecih od uveljavitve zakona, torej do 17. 1. 2021.

Do priprave novih elektronskih obrazcev zavezanci Komisiji poročajo tako kot doslej na portalu eUprave.

Omejitve poslovanja

V povezavi z institutom omejitev poslovanja opozarjamo na novi peti odstavek 35. člena, ki pravi, da fizična ali odgovorna oseba poslovnega subjekta – ki posluje z zavezanci na podlagi predpisov, ki urejajo javno naročanje, ali v postopku podeljevanja koncesije ali v drugi obliki javno-zasebnega partnerstva – poda pisno izjavo o tem, da fizična oseba oz. poslovni subjekt ni povezan s funkcionarjem in po njenem vedenju ni povezan z družinskim članom funkcionarja kot poslovodja, član poslovodstva,  zakoniti zastopnik neposredno ali prek drugih pravnih oseb v več kot petodstotnem deležu pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalskemu deležu.

Opozarjamo tudi, da morajo organi in organizacije javnega sektorja Komisiji v dveh mesecih po uveljavitvi zakona (torej do 17. 1. 2021) posredovati podatke iz šestega odstavka 35. člena ZIntPK-C, ki se nanašajo na omejitve poslovanja funkcionarjev.

Nasprotje interesov

Novela v 40. členu uvaja spremembe v povezavi z veljavnostjo določb o nasprotju interesov. Te se po novem uporabljajo tudi za osebe, ki jih subjekt javnega sektorja imenuje kot zunanje člane komisij, sveta, delovnih skupin ali drugih primerljivih teles, kadar ti opravljajo javne naloge oziroma naloge iz delovnega področja subjekta javnega sektorja.

Pri tem velja tudi omeniti, da novela posledično spreminja definicijo nasprotja interesov, saj jo širi na zgoraj navedene osebe. Po novi definiciji so »nasprotje interesov« okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe ali osebe, ki jo subjekt javnega sektorja imenuje kot zunanjega člana komisije, sveta, delovnih skupin ali drugega primerljivega telesa, vpliva ali ustvarja videz, da vpliva, na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Definicijo zasebnega interesa novela v 12. točki novega 4. člena širi tudi na premoženjsko ali nepremoženjsko korist za druge fizične ali pravne osebe, s katerimi ima ali je imel družinski član uradne osebe osebne, poslovne ali politične stike.

Določbe noveliranega 38. člena ZIntPK določajo tudi roke za sprejemanje odločitve nadrejene osebe oziroma predstojnika uradne osebe v povezavi s prejetim obvestilom o obstoju okoliščin nasprotja interesov, in sicer mora ta najkasneje v petih dneh obrazloženo odločiti, ali naj uradna oseba z delom v zadevi nadaljuje. Na novo v 3. odstavku 38. člen ureja način odločanja v primerih, ko je uradna oseba del kolektivnega organa.

Hkrati opozarjamo, da prehodne in končne določbe novele vsebujejo določilo, da preneha veljati 38.a člen ZGD-1, če se nanaša na poslovodne osebe in člane organov upravljanja, vodenja ter nadzora v gospodarskih družbah, v katerih ima večinski delež oziroma prevladujoč vpliv država ali lokalna skupnost. Za te družbe po novem velja novela ZIntPK-C in je za presojo nasprotja interesov pristojna Komisija.

Od danes veljajo spremembe Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije
Pomakni se na vrh