Kršitev integritete nekdanjega državnega sekretarja na MGRT

           

Komisija za preprečevanje korupcije (Komisija) je v okviru preiskav, povezanih z nabavami zaščitne opreme, ugotovila kršitev integritete nekdanjega državnega sekretarja na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) Aleša Cantaruttija. 

Komisija je v preiskavi ugotovila, da je aprila 2020 tedanji državni sekretar na MGRT Aleš Cantarutti družbi HMEZAD – TNT izdal pismo o nameri, pismo podpore in potrdilo o registraciji, pri čemer ni imel pristojnosti za izdajo takšnih pisem oziroma potrdil, s tem pa je privilegiral določenega ponudnika. Tako je kršil 17. člen Zakona o državni upravi in prekoračil svoje pristojnosti ter s tem ravnal v nasprotju s pričakovanim delovanjem in odgovornostjo državnega sekretarja, kar predstavlja kršitev integritete, kot jo opredeljuje 3. točka 4. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK). V skladu z ZIntPK je integriteta »pričakovano delovanje in odgovornost posameznikov in organizacij pri preprečevanju in odpravljanju tveganj, da bi bila oblast, funkcija, pooblastilo ali druga pristojnost za odločanje uporabljena v nasprotju z zakonom, pravno dopustnimi cilji in etičnimi kodeksi«. 

Izničen namen pravno reguliranih postopkov

Komisija ponovno poudarja, da se zaveda zahtevnosti in resnosti situacije, v kateri je bilo treba ravnati hitro in učinkovito, ko je nujnost dobave zaščitnih sredstev narekovala tudi način izvedbe postopkov. Vendar je treba tudi v takšnih razmerah ravnati odgovorno, transparentno in z visoko stopnjo integritete. Ključno je, da so tudi v takšnih razmerah v skladu z načelom enakopravnosti vsi ponudniki obravnavani na enak način. 

Ravnanje v obravnavanem primeru pa je določenemu ponudniku nedvomno omogočilo boljše pogajalsko izhodišče. S tem se izniči načelo enakopravnosti in namen pravno reguliranih postopkov, ki naj bi zagotavljali objektivno presojo, krepijo pa se klientelizem, korupcijska tveganja in netransparentno odločanje. Hkrati takšna ravnanja dajejo napačno sporočilo tako ponudnikom kot javnosti, da posle lahko sklepajo le »izbrani ponudniki«.

Minimalni standard: transparentnost in enakopravnost

Takšna ravnanja so v skladu z določbami ZIntPK, ki integriteto opredeljuje kot pričakovano ravnanje, nesprejemljiva. Tudi v razmerah, kakršne so vladale ob začetku epidemije, je nujno zagotavljati vsaj minimalne standarde javnega naročanja, ki temeljijo na transparentnosti in enakopravni obravnavi vseh ponudnikov. To je tudi predpogoj, da v Sloveniji dvignemo raven zaupanja javnosti v delovanje javnega sektorja in transparentno porabo javnih sredstev. Komisija ni organ odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj, je pa njena naloga v skladu z ZIntPK krepitev integritete, s tem pa preprečevanje korupcije in posledično krepitev delovanja pravne države. 

Z namenom vzpostavitve takšnih standardov v delovanju funkcionarjev in drugih uradnih oseb v prihodnje Komisija v nadaljevanju objavlja Ugotovitve o konkretnem primeru v celoti, skupaj z izjasnitvijo obravnavane osebe, kot to določa 6. odstavek 11. člena ZIntPK (javna objava po preteku roka za vložitev upravnega spora). Gre za prvo pravnomočno zaključeno zadevo iz sklopa preiskav, ki jih je Komisija konec leta 2020 uvedla v zvezi z zaznanimi sumi kršitev ZIntPK pri nabavah zaščitne opreme za obvladovanje epidemije Covid 19 in o katerih je decembra lani obvestila tudi javnost.

Izjava_27.9.2021 

Kršitev integritete nekdanjega državnega sekretarja na MGRT
Pomakni se na vrh