Osrednje novice

Komisija sodelovala pri pripravi protokola za neetične pritiske in vplive na nadzornike

Ljubljana, 28. 10. 2019 – Komisija za preprečevanje korupcije je na pobudo Združenja nadzornikov Slovenije sodelovala pri pripravi Protokola za ravnanje članov nadzornih svetov ob izvajanju političnih in drugih pritiskov ter neetičnem vplivanju na neodvisno odločanje.

Komisija za preprečevanje korupcije (komisija) pozdravlja pobudo Združenja nadzornikov Slovenije, saj na to problematiko opozarja že vse od nastanka Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije.  Predsednik komisije Boris Štefanec je ob javni predstavitvi protokola izpostavil, da v protokolu vidi pomemben korak k omejevanju političnih in drugih pritiskov ter poskusov neetičnega vplivanja na odločanje: »Naj bo vodilo vsem članom nadzornih svetov pri prepoznavanju, kaj ni dovoljeno, in kaj lahko, ko do tega pride, nadzorniki storijo. V tem procesu je Komisija za preprečevanje korupcije pomemben člen, zato upam in si želim, da ga boste člani Združenja nadzornikov Slovenije prepoznali kot koristnega in na podlagi tega dosledno prijavljali kakršne koli poskuse vplivanja, pri katerih boste v dvomih o njihovi primernosti. Če se že politika ne želi odreči prevelikim apetitom pri upravljanju premoženja, pa jo k temu prisilimo – z doslednim zaznavanjem in prepoznavanjem neetičnih praks in prijavo le teh ustreznim institucijam.«

Komisija je v skladu z zakonom pristojna za prijavo neetičnih in nezakonitih pritiskov in vplivov, ki se vršijo na uradne osebe, torej na člane organov upravljanja, vodenja in nadzora v subjektih javnega sektorja, vključno z javnimi podjetji in gospodarskimi družbami, kjer ima večinski ali prevladujoč vpliv država ali lokalna skupnost. Katja Mihelič Sušnik, vodja Službe za nadzor in preiskave pri komisiji, je predstavila, na kakšen način lahko člani nadzornih organov komisiji podajo prijavo (to je mogoče storiti po e-pošti na anti.korupcija@kpk-rs.si, osebno na sedežu komisije ali po telefonu (01/400-5710) v času uradnih ur). Izpostavila je, da je prijavitelj, tudi če je komisiji poznan oziroma se razkrije – vedno je mogoče podati tudi anonimno prijavo – v vseh fazah postopka pred komisijo zaščiten.

Komisija v primeru ugotovljenih nepravilnosti oziroma neintegritetnega ravnanja sprejme zaključni dokument, ki ga lahko javno objavi. »Namen je družbi sporočiti, da neka ravnanja niso sprejemljiva. Želimo si, da bo stopnja sprejemljivosti takšnih ravnanj vse nižja,« je povedala Katja Mihelič Sušnik.

KOMISIJA ZA PREPREČEVANJE KORUPCIJE

Nad izplačevanjem avtorskih in podjemnih pogodb je potreben dodaten nadzor

Ljubljana, 24. 10. 2019 – Po izdani sodbi sodišča v odškodninski tožbi Stanke Setnikar Cankar in v luči nedavnih medijskih objav o izplačanih dodatkih, avtorskih honorarjih in podjemnih pogodbah na nekaterih fakultetah Komisija za preprečevanje korupcije znova opozarja na nujnost jasnih določil glede izplačevanja dodatkov v javnih institucijah z namenom zagotavljanja čim višje stopnje transparentnosti porabe javnega denarja.

Prejšnji teden je Komisija za preprečevanje korupcije (komisija) prejela sodbo, s katero je Okrožno sodišče v Ljubljani v celoti zavrnilo odškodninsko tožbo Stanke Setnikar Cankar, ki jo je ta vložila zoper Republiko Slovenijo zaradi objave podatka o prejetih avtorskih honorarjih. Sodišče je v sodbi pritrdilo ugovoru komisije o odškodninski odgovornosti in med drugim jasno navedlo, da z vidika vsebine javno razkritje podatka o zaslužkih iz naslova avtorskih pogodb iz javnih sredstev ni v nasprotju z zakonom oziroma da je glavni razlog, da je javna objava obravnavanega podatka dovoljena, »v dejstvu, da objavljeni podatek o prejetem znesku pomeni porabo javnih sredstev«.

Komisija je podatke o izplačilih avtorskih in podjemnih pogodb iz javnih sredstev leta 2015 objavila z namenom zagotavljanja večje transparentnosti porabe javnega denarja, saj je ugotovila, da je bilo za te pogodbe v 12 letih porabljena več kot milijarda evrov javnega denarja. Zato je izvedla sistemsko obravnavo zadeve in na podlagi te januarja 2018 sprejela končno poročilo in priporočila glede sklepanja avtorskih, podjemnih in sorodnih pogodb na univerzah v Republiki Sloveniji.

V poročilu je komisija med drugim ugotovila, da ne obstaja ustrezno jasna opredelitev javne službe v visokem šolstvu in da posledično za delo visokošolskih delavcev v okviru polnega delovnega časa, ki ni namenjeno pedagoški dejavnosti, je pa financirano s strani države, ni neposrednega nadzora. Tako obstaja upravičeno tveganje, da posamezen visokošolski delavec v tem času lahko izvaja tudi delo, ki ne spada v njegovo osnovno delovno obveznost in je financirano iz drugih virov. V takem primeru je visokošolski delavec de facto plačan dvojno oziroma za delo v istem času dobiva plačilo iz dveh virov, kar je po mnenju komisije nedopustno.

Dodatno delo, ki predstavlja izobraževalno, raziskovalno in strokovno-razvojno dejavnost, za katero se sredstva ustvarijo na trgu s prodajo storitev v pogojih konkurence, bi moralo biti tudi dejansko časovno povsem ločeno od rednega dela, nad čimer bi univerze oziroma posamezne fakultete morale voditi ustrezen nadzor. Potrebno bi bilo torej na eni strani jasno opredeliti redno delovno obveznost visokošolskih delavcev in na drugi vzpostaviti učinkovit mehanizem nadzora izrabe delovnega časa, s čimer bi se zagotavljala transparentnost, ki bi bila bistvena za omejevanje korupcijskih tveganj in krepitev integritete javnega sektorja. V zvezi s tem je komisija lani podala priporočila tako Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport kot univerzam.

Čeprav so bile že med samo obravnavo zadeve uveljavljene nekatere spremembe predpisov tako na ravni države kot pri samih univerzah, medijske objave zadnjih tednov o visokih zneskih, ki so jih nekatere članice Univerze v Ljubljani in Univerze v Mariboru nakazovale nekaterim zaposlenim, kažejo, da anomalije sistema ostajajo.

Komisija poudarja – kar je izpostavilo tudi sodišče v omenjeni sodbi – da so vsa sredstva osebe javnega prava javna sredstva, ne glede na različne vire pridobivanja sredstev. To velja tudi za sredstva, ki jih fakultete pridobijo na trgu, zato mora biti tudi dodeljevanje teh sredstev transparentno oziroma mora biti jasno, na podlagi katerih pravil in meril se sredstva dodeljujejo ter na podlagi katerih nalog in potreb se sklepajo avtorske in podjemne pogodbe. Zato komisija znova poziva tako Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport kot posamezne univerze, ki sklepajo avtorske in podjemne pogodbe, naj vendarle celovito in sistemsko pristopijo k urejanju tega področja in določijo jasna pravila sklepanja tovrstnih pogodb oziroma dodeljevanja dodatkov ter zagotovijo ustrezen nadzor navedenega področja

Navsezadnje bi moralo biti tudi – ali predvsem – samim univerzam in zaposlenim na fakultetah, ki prejemajo te dodatke, v interesu, da so izplačila transparentna in dodeljena na podlagi jasnih meril. Le s tem in z vzpostavitvijo doslednega in učinkovitega nadzora tako nad izrabo rednega delovnega časa v okviru javne službe (v prostorih in s sredstvi fakultet) kot nad opravljenim delom izven javne službe, ki je podlaga za dodatno plačilo, se lahko izognemo sumom o prekomerni, netransparentni in negospodarni rabi javnih sredstev.

KOMISIJA ZA PREPREČEVANJE KORUPCIJE

OECD zaskrbljen nad možnostjo političnega vmešavanja zakonodajne veje oblasti v neodvisnost sodstva v zadevi Kangler

Ljubljana, 21. oktober 2019 – Republika Slovenija je morala na oktobrski seji Delovne skupine Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) proti podkupovanju tujih javnih uslužbencev v mednarodnem poslovanju poročati o parlamentarni preiskavi za ugotovitev politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij v zvezi s kazenskim pregonom državnega svetnika Franca Kanglerja.

Po predstavitvi informacij je Delovna skupina sprejela izjavo za javnost, v kateri je izrazila zaskrbljenost nad možnostijo političnega posega v neodvisnost sodstva ter spomnila na spoštovanje vladavine prava in nujnost neodvisnosti kazenskega pregona v korupcijskih zadevah v skladu s Konvencijo OECD proti podkupovanju. Prevod izjave za javnost objavljamo v nadaljevanju.

Komisija za preprečevanje korupcije je v preteklosti že opozorila, da bi predmetna parlamentarna preiskava lahko predstavljala nedovoljen poseg zakonodajne veje oblasti v neodvisnost sodstva in tožilstva. Izpostavila je tudi, da ni jasno, kakšna naj bi bila politična odgovornost predstavnikov sodstva, glede na dejstvo, da lahko za svoja ravnanja politično odgovarjajo zgolj nosilci političnega delovanja, kar sodniki in tožilci niso in v skladu s temeljnimi postulati vladavine prava tudi ne smejo biti. Postavlja se tudi vprašanje, ali v konkretnem primeru sploh gre za zadevo javnega pomena, kot to za uvedbo parlamentarne preiskave zahteva 93. člen Ustave RS, ali pa za morebitno zlorabo te pomembne oblike družbenega nadzora, ki ga zagotavlja ustava.

Prevod izjave za javnost Delovne skupine OECD:

Delovna skupina OECD za boj proti podkupovanju je zaskrbljena nad možnostjo političnega vmešavanja zakonodajne veje oblasti v neodvisnost sodstva v Sloveniji.

Delovna skupina OECD za boj proti podkupovanju je zaskrbljena zaradi zahteve Državnega sveta za parlamentarno preiskavo v primeru kazenskega pregona zoper sedanjega člana Državnega sveta. Državni zbor, zgornji dom slovenskega parlamenta, je odredil preiskavo o domnevnih političnih motivih tožilcev in sodnikov, ki so bili udeleženi v teh zadevah.

Delovna skupina OECD za boj proti podkupovanju je zaskrbljena, da bi parlamentarna preiskava lahko pomenila neposreden pritisk na delo ter vmešavanje v delovanje sodstva. Delovna skupina ugotavlja, da lahko to vpliva tudi na zmožnost Slovenije, da v celoti izpolni svoje obveznosti iz Konvencije OECD o boju proti podkupovanju, zlasti tiste iz 5. člena, ki govori o neodvisnih preiskavah in pregonu. Slovenija se je vsem članom Delovne skupine za boj proti podkupovanju zavezala, da bo spoštovala temeljne vrednote demokracije, ki slonijo na načelih pravne države in delitvi oblasti.

Urad generalnega državnega tožilca in Sodni svet sta septembra 2019 na Ustavno sodišče vložila pobudo za presojo ustavnost in zakonitost te parlamentarne preiskave. Ustavno sodišče odločitve še ni sprejelo.

Delovna skupina bo nadaljevala s spremljanjem razmer in razmišlja o nadaljnjih ustreznih ukrepih, Slovenija pa bo morala decembra 2019 Delovni skupini predložiti najnovejše informacije o statusu te parlamentarne preiskave.

Povezava na originalen tekst: https://www.oecd.org/slovenia/the-oecd-working-group-on-bribery-is-concerned-about-potential-political-interference-by-the-legislative-branch-in-the-independence-of-the-judiciary-in-slovenia.htm

KOMISIJA ZA PREPREČEVANJE KORUPCIJE

Ugotovitve o konkretnem primeru v zadevi nedovoljenega lobiranja osebe, ki po ZIntPK ni upravičena izvajati dejanja lobiranja

Senat Komisije za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju: komisija) je na 30. seji dne 30. 7. 2019 na podlagi prvega odstavka 11. člena in petega odstavka 13. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju: ZIntPK) sprejel Ugotovitve o konkretnem primeru v zadevi nedovoljenega lobiranja osebe, ki po ZIntPK ni upravičena izvajati dejanja lobiranja.

Komisija je v navedenih ugotovitvah zavzela stališče, da ravnanji Helene Butolen ustrezata nezakonitemu lobiranju. Helena Butolen je nezakonito vplivala v imenu, interesu in za račun konkretnih gospodarskih družb. Imenovana ni imela položaja zakonite zastopnice nobene od gospodarskih družb, prav tako ni bila pri njih zaposlena oziroma vpisana v register lobistov pri komisiji. Glede na zakonske določbe, bi se bila Helena Butolen pred opravljanjem dejanj lobiranja dolžna vpisati v register lobistov pri komisiji.

Komisija opozarja, da je eden izmed namenov zakonske regulacije lobiranja v ZIntPK ravno preprečevanje nezakonitega vplivanja na lobirance, saj ima prav zaradi tovrstnih dejanj lobistična dejavnost v Sloveniji še vedno negativen prizvok.

Poslanica predsednika KPK ob 15. obletnici komisije

Spoštovane državljanke in državljani,

na današnji dan pred 15 leti, 1. oktobra 2004, je bila z vpisom v sodni register ustanovljena Komisija za preprečevanje korupcije (komisija), ki je takrat nadomestila tri leta prej ustanovljeni Urad RS za preprečevanje korupcije in začela delovati kot specializiran in neodvisen državni organ z večjimi pooblastili v boju proti korupciji.

Ob tej priložnosti je prav, da se ozremo na preteklo obdobje in preverimo, kakšno stanje na področju spodbujanja integritete in boja proti korupciji v državi zaznavamo danes. Žal se moramo spomniti, da je bilo v petnajstletnem obdobju kar nekaj poskusov demontaže delovanja komisije. Razprave o tem, da je komisija nepotrebna in da jo je potrebno ukiniti, na srečo niso dosegle želenega epiloga; komisija je obstala in njene ugotovitve z najrazličnejših področij delovanja države dan za dnem potrjujejo, da je še kako potrebna.

Tudi danes tako lahko zapišemo, da je boj proti korupciji vse prej kot enostaven, pri čemer iz leta v leto bolj z gotovostjo ugotavljamo, da ga žal politika – kljub vseprisotnim besedam na načelni ravni o ničelni toleranci do korupcije – prej zavira kot pa spodbuja. Prav v teh dneh to znova potrjuje proces spreminjanja temeljnega akta oziroma zakonskega okvira za delovanje komisije, Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK). Morda se bo komu zdelo, da se vsako leto znova ponavljam, a dejstvo je, da postopek spreminjanja ZIntPK poteka že vse od leta 2015, opozorila na nujnost sprememb, ki bi komisiji omogočile boljše pogoje za njeno delo in segajo še nekaj let bolj v preteklost, pa v zadnjih letih redno prihajajo tudi iz mednarodnih krogov. To bi moralo državo spodbuditi na vseh ravneh, a vendarle se zdi, kot da napredka ni.

Danes imamo pred sabo novelo ZIntPK-C, za katero komisija z obžalovanjem ugotavlja, da bi bilo bolje, če je ne bi bilo. Kljub opozorilom, ki so bila v procesu priprave novele dana že v času prejšnje vlade – in to ne le s strani komisije, pač pa tudi Službe Vlade RS za zakonodajo in Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora – da tako velik obseg sprememb in dopolnitev presega okvire novele in terja nov krovni zakon, tudi aktualna vlada vztraja pri noveliranju. Pri čemer je skoraj v celoti le prepisala predloge, ki jih je pripravila prejšnja vlada in ki so jih strokovne službe že v veliki meri zavrnile, nekatere celo kot neskladne z ustavo in pravnim sistemom.

Komisija ugotavlja, da bodo predlagane spremembe, če bodo potrjene in hkrati ne bodo podprte z dodatnimi finančnimi in kadrovskimi viri (česar pa novela ne predvideva), za komisijo neizvedljive in bodo v dobršni meri onemogočile njeno učinkovito izvajanje nadzora. Glede na okoliščine in nepojmljivo dolgotrajen potek spreminjanja krovnega zakonskega okvira komisije, se lahko le vprašam, ali ni to osnovni namen sprememb, ki jih imamo trenutno na mizi?

K tem pomislekom me spodbuja tudi dejstvo, da se še vedno prepogosto srečujemo s primeri, ko visokoleteče besede politikov in nosilcev oblasti o ničelni toleranci do korupcije, podpori boju proti korupciji in zagovarjanju transparentnega delovanja na vseh ravneh kaj hitro zvodenijo, ko jih je treba udejanjiti tudi v praksi.

Naj kljub zaskrbljujočemu odnosu oblasti do delovanja komisije vendarle izpostavim nekaj pozitivnih vidikov delovanja komisije v zadnjih 15 letih, ki jih ni bilo malo. Kljub finančnim in kadrovskim omejitvam, na katere komisija stalno in neuspešno opozarja odločevalce, je komisija ohranila svojo neodvisnost in, kolikor ji omogoča zakonski okvir, pozorno bdi nad neintegritetnimi in koruptivnimi praksami v državi. Po velikih težavah z nedorečenostjo samih postopkov pred komisijo nedavne sodbe sodišč dokazujejo, da smo to zagato v zadnjih letih uspešno razrešili in da komisija deluje zakonito. Žal tu vlada znova zamuja priložnost, da bi potek tega postopka tudi jasno in določno zapisala v zakon.

Uspešnost delovanja komisije nam priznava tudi mednarodna skupnost, kjer predstavljamo dobre prakse. Tu seveda ne moremo mimo aplikacije Erar, ki z objavo porabe javnih sredstev omogoča mnogo večjo transparentnost delovanja javne uprave ter zmanjšuje tveganja za slabo upravljanje in zlorabo oblasti. Ponosni smo, da Erar, ki je v neposredni in popolni lasti komisije, nemoteno deluje in tako ostaja učinkovito orodje nadzora ne le splošne javnosti in medijev, pač pa tudi nadzorstvenih organov.

Komisija bo nadaljevala s svojim delom in bo bedela nad delovanjem nosilcev javnih funkcij, ne glede na njihovo politično pripadnost. A za bistveno izboljšanje stanja na področju korupcije in zvišanje standardov integritete na vseh ravneh delovanja države so nujne korenite izboljšave protikorupcijske zakonodaje na eni strani in na drugi strani osebna integriteta kot vodilo delovanja vsakega posameznika, od najvišjih funkcionarjev, gospodarstvenikov, predstavnikov elit, do vsakega izmed nas.

Boris Štefanec, predsednik Komisije za preprečevanje korupcije

Komisija poziva pristojne k ukrepanju v zvezi s privilegiji zdravnikov

Ljubljana, 3. oktober 2019 – Komisija za preprečevanje korupcije (komisija) je pozvala Ministrstvo za zdravje in Zdravniško zbornico Slovenije, naj ukrepata v zvezi z ugotovljenimi korupcijskimi tveganji, ki izhajajo iz različnega razumevanja in izvajanja pravic zdravnikov.

Komisija je v okviru prejete prijave, ki se je nanašala na ravnanje zdravnice v javnem zavodu, obravnavala privilegije zdravnikov, o katerih so pisali tudi v mesečni reviji ISIS (http://online.pubhtml5.com/agha/yyob/#p=30, http://online.pubhtml5.com/agha/yyob/#p=32), ki jo izdaja Zdravniška zbornica Slovenije (ZZS). Na podlagi obravnave prijave je senat komisije junija letos sprejel zaključne ugotovitve, pri čemer je bilo ugotovljeno, da je zdravnica v javnem zavodu (hči) odobrila bolniško odsotnost svojemu družinskemu članu (svoji mami) in v času te bolniške odsotnosti tudi odhod v tujino. Družinski član (mama) pa je nato v času bolniške odsotnosti iz dela izvajal varovanje treh ne šoloobveznih otrok (otroci zdravnice – njene hčerke) na otoku v apartmaju v lasti delodajalca, javnega zavoda. Komisija je obravnavala primer iz leta 2018, hkrati pa je bila obveščena, da je uslužbenka javnega zavoda podobno ravnala (torej združevala bolniško odsotnost in koriščenje letnega dopusta) tudi letos in leta 2017, torej že tri leta zapored.

Komisija pri obravnavanem dejanju ni zaznala kršitev določil Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK), je pa na osnovi proučitve okoliščin, ki se nanašajo na privilegije zdravnikov, ugotovila, da se le-ti pri pristojnih (to so: zdravniki, Zdravniška zbornica Slovenije in Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije) različno razumejo in/ali izvajajo, ter da nekatere pravice zdravnikov nimajo zakonske podlage, zaradi česar lahko te okoliščine privedejo tudi do tveganj za prisotnost koruptivnih ravnanj. Komisija je ugotovila, da obstaja verjetnost, da zdravniki ne upoštevajo določb Kodeksa zdravniške etike, da obstaja verjetnost, da imajo zdravniki določene pravice, ki nimajo zakonske podlage, in da obstaja verjetnost, da si pristojni ne razlagajo Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja in/ali Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju tako, kot si jih razlaga ZZZS.

Zato je komisija na Ministrstvo za zdravje, ZZZS in ZZS naslovila poziv k ukrepanju po 13. členu ZIntPK. V pozivu je komisija institucije pozvala, naj podajo obrazložitev, kako bodo pristopili k ukrepom v zvezi s Kodeksom zdravniške etike, kateri ukrepi se bodo izvršili v povezavi s privilegiji zdravnikov in kako se bo postopalo za zagotovitev poenotenega razumevanja določb Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju in Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja. Komisija pričakuje, da bodo odgovori vsebovali časovnico izvedbe predlaganih ukrepov za zagotovitev obvladovanja korupcijskih tveganj in integriteto delujočega (javnega) zdravstvenega sistema.

KOMISIJA ZA PREPREČEVANJE KORUPCIJE

Odziv Komisije za preprečevanje korupcije na zapise o sojenju v odškodninski tožbi

Ljubljana, 19. september 2019 – Komisija za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju komisija) ob medijskih objavah ob zaključku sojenja v odškodninski tožbi Stanke Setnikar Cankar zoper komisijo in državo znova poudarja, da je bil namen objave podatkov o porabi javnih sredstev za izplačila avtorskih in podjemnih pogodb opozoriti na sistemska tveganja sklepanja takih pogodb, in da se je pred objavo ne le posvetovala s predstavniki Informacijskega pooblaščenca, pač pa jim je tudi poslala v pregled delovno verzijo podatkov, ki so bili po prejetem soglasju Informacijskega pooblaščenca tudi objavljeni.

Komisija je podatke o porabi javnih sredstev za izplačila avtorskih in podjemnih pogodb objavila v dobri veri in to ne le na podlagi enega sestanka s predstavniki Informacijskega pooblaščenca, kot bi bilo moč sklepati na podlagi včerajšnjega zaslišanja prič na sodišču. Ob tem komisija dodaja, da je sam Informacijski pooblaščenec v sporočilu za javnost, objavljenem dne 9. marca 2015 (https://www.ip-rs.si/novice/poraba-javnih-sredstev-ni-varovan-osebni-podatek-943/), poudaril, da “pri porabi javnih sredstev ne gre za kršitev pravice do varstva osebnih podatkov”. Prav tako je Informacijski pooblaščenec v sporočilu za javnost, objavljenem 1. junija 2015 (https://www.ip-rs.si/novice/informacijski-pooblascenec-je-zakljucil-inspekcijski-nadzor-pri-komisiji-za-preprecevanje-951/), zapisal, da je po izvedenem inšpekcijskem postopku, ki ga je pri komisiji začel 17. marca 2015, ugotovil, “da KPK podatkov o prejemnikih izplačil iz naslova avtorskih in podjemnih pogodb v svoji aplikaciji Supervizor ne objavlja nezakonito”.

Komisija je podatke objavila v dobri veri kot informacijo javnega značaja, upoštevaje dejstvo, da je bilo za avtorske honorarje in podjemne pogodbe porabljenih več kot milijarda evrov javnih sredstev v obdobju nekaj več kot 12 let.

KOMISIJA ZA PREPREČEVANJE KORUPCIJE

Poslanci vendarle na poti do enotnega kodeksa etike?

Ljubljana, 18. september 2019 – Predstavnika Komisije za preprečevanje korupcije, namestnik mag. Uroš Novak ter vodja Centra za integriteto in preventivo mag. Vita Habjan Barborič sta se danes, na pobudo vodje poslanske skupine SMC g. Igorja Zorčiča, udeležila sestanka na temo oblikovanja kodeksa etike poslancev, ki je potekal v Državnem zboru RS.

Poslanci namreč (še) nimajo sprejetega svojega kodeksa etike in s tem ne celovitega in enotnega zapisa pravil in etičnih norm, ki veljajo pri opravljanju poslanske funkcije. Kolegij predsednika državnega zbora je zato zadolžil g. Zorčiča za oblikovanje kodeksa, o pripravi katerega so se poslanci različnih sestav državnega zbora že večkrat pogovarjali, a ga nikoli niso sprejeli.

Sprejetje kodeksa etike poslancev je leta 2012 priporočil že GRECO, Skupina držav proti korupciji pri Svetu Evrope, ki je ob tem opozoril, da poslanci nimajo enotnega kodeksa etike, da so pravila obnašanja, ki veljajo zanje, razpršena po različnih predpisih in da v primeru kršitev predpisov poslanci ne prevzemajo odgovornosti za preprečevanje tovrstnih ravnanj v prihodnje ter posledično ne tudi za izboljšanje lastne javne podobe.

S kodeksom etike bi poslanci lahko dopolnili že obstoječe obveznosti, ki jim jih nalagajo predpisi, in sicer s tem, da bi jih konkretizirali oziroma pojasnili. Poslanci bi s kodeksom pridobili celovit prikaz etičnih norm, ki veljajo zanje ob opravljanju poslanske funkcije, imeli bi napotke, kako ravnati v primeru etičnih dilem, s čimer bi zagotovili tudi enotnost njihovih ravnanj, javnosti pa bi pokazali, da so pripravljeni ukrepati za izboljšanje svoje integritete ter integritete državnega zbora kot državnega organa.

Naslednji posvet glede vsebine kodeksa etike poslancev med Komisijo za preprečevanjem korupcije in koordinatorjem izdelave kodeksa etike na strani poslancev bo naslednji teden.