Pogosta vprašanja

Slider

Lobiranje je delovanje lobistov, ki za interesne organizacije izvajajo nejavno vplivanje na odločanje državnih organov in organov lokalnih skupnosti ter nosilcev javnih pooblastil pri obravnavi in sprejemanju predpisov in drugih splošnih aktov, pa tudi na odločanje državnih organov in organov ter uprav lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil o drugih zadevah razen tistih, ki so predmet sodnih in upravnih postopkov ter postopkov, izvedenih po predpisih, ki urejajo javna naročila, in drugih postopkov, pri katerih se odloča o pravicah in obveznostih posameznikov. Za dejanje lobiranja šteje vsak nejaven stik lobista z lobiranci, ki ima namen vplivati na vsebino ali postopek sprejemanja prej navedenih odločitev.

Kategorije: Lobiranje

Lobiranje ne zajema zadev, ki so predmet postopkov, izvedenih po predpisih, ki urejajo javna naročila. Prav tako lobiranje ne zajema zadev, ki so predmet sodnih in upravnih postopkov.

Pri javnih naročilih, je treba opozoriti, da je lobiranje sicer dovoljeno (mora pa biti transparentno) pred formalnim začetkom (oblikovanjem kriterijev, meril naročila) katerekoli vrste javnega naročila (vključno s splošnimi in posebnimi izjemami, za katere se Zakon o javnih naročilih ne uporablja, vendar je tudi pri njih potrebno slediti duhu zakona, vključno z načelom transparentnosti in poštene konkurence). Nejavno vplivanje na izvedbo javnega naročila po oblikovanju kriterijev in meril ni dovoljeno (in bo pogosto predstavljalo napeljevanje h kaznivemu dejanju), ker je to v nasprotju s temeljnimi cilji in načeli predpisov o javnem naročanju in upravljanju s sredstvi javnega proračuna.

Kategorije: Lobiranje

Lobiranje kot ga med pomenom izrazov opredeljuje 14. točka 4. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (v nadaljevanju: ZIntPK) pomeni:

lobiranje je delovanje lobistov, ki za interesne organizacije izvajajo nejavno vplivanje na odločanje državnih organov in organov lokalnih skupnosti ter nosilcev javnih pooblastil pri obravnavi in sprejemanju predpisov in drugih splošnih aktov, pa tudi na odločanje državnih organov in organov ter uprav lokalnih skupnosti, ter nosilcev javnih pooblastil o drugih zadevah razen tistih, ki so predmet sodnih in upravnih postopkov ter postopkov, izvedenih po predpisih, ki urejajo javna naročila, in drugih postopkov, pri katerih se odloča o pravicah in obveznostih posameznikov.

Lobirati pri nekom pomeni, da želimo vplivati na njegovo odločitev, ki bo po sprejetju v korist tako posameznikom kot interesnim skupinam.

Besedna zveza “druge zadeve” v definiciji pojma lobiranje v 14. točki 4. člena ZIntPK abstrahira vse konkretne primere, da bi pomen pojma zajel vse primere, ki se lahko pojavijo v javnem sektorju med področjem sprejemanja predpisov ter upravnimi in sodnimi postopki.

Kot primer navajamo situacijo, ko uradnik pripravlja neko mnenje, kateremu bo sledila odločitev državnega organa, kjer je uradnik zaposlen, ali pa katerega drugega državnega organa, ki je za tako mnenje zaprosil.

Lobisti bodo v tem primeru zainteresirani, da vplivajo že na pripravo mnenja, tem bolj, kolikor bolj je to mnenje pomembno za neko odločitev. V predstavljenem primeru ne gre za konkretno odločanje o pravici ali obveznosti posameznika niti za upravni ali sodni postopek, ampak gre za aktivnosti državnega organa, ki se pojavljajo pri njegovem delu v okviru njegovih pristojnosti in so zanimive in pomembne določenim interesnim organizacijam, ki bodo imele željo in interes vplivati na te vmesne aktivnosti državnih organov in to so “druge zadeve”, na katere je mislil pripravljalec zakona.

Glede navedenega je na seji komisije bilo sprejeto Pojasnilo 139.

Kategorije: Lobiranje

Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije v 56.a členu določa izjeme lobiranja:

Delovanje posameznikov, neformalnih skupin in interesnih organizacij z namenom vplivanja na odločanje državnih organov in organov samoupravnih lokalnih skupnosti ter nosilcev javnih pooblastil pri obravnavi in sprejemanju predpisov in drugih splošnih aktov na področju, ki se neposredno nanaša na sistemska vprašanja krepitve pravne države, demokracije in varstva človekovih pravic ter temeljnih svoboščin, ne sodi med lobiranje po določbah tega zakona.

Komisija je za to vprašanje pripravila Pojasnilo številka 140.

Kategorije: Lobiranje

Ureditev procesov lobiranja ter določanja pravic in obveznosti lobistov kot tudi lobirancev je v svojem bistvu usmerjena v doseganje transparentnosti nejavnega vplivanja interesnih organizacij na odločitve javnega sektorja. Komisija ima pri tem nalogo zagotoviti učinkovit nadzor nad lobiranjem. Pogoj za to je na eni strani učinkovit nadzor javnega sektorja v primerih, ko funkcionarji in javni uslužbenci pripravljajo, obravnavajo in sprejemajo predpise, druge splošne akte in druge zadeve, kot jih določa Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (v nadaljevanju: ZIntPK). Na drugi strani je enako pomembno ozaveščanje tako posameznikov, institucij javnega sektorja kot civilne družbe o pristojnostih komisije na področju lobiranja in možnostih, ki jih ponuja ZIntPK za aktivno soudeležbo posameznikov in nevladnih organizacij pri vzpostavitvi čim širšega omrežja javnega nadzora nad lobiranjem, vključno s samoregulacijo zainteresiranega (stanovskega) združenja lobistov.

Kategorije: Lobiranje

Lobisti so osebe, ki opravljajo dejanja lobiranja. Lobist, ki je vpisan v register lobistov, je polnoletna oseba, ki ni zaposlena v javnem sektorju, ji ni bila odvzeta poslovna sposobnost ter ni bila pravnomočno obsojena v Republiki Slovenija na več kot šest mesecev zapora. Izjema so funkcionarji, ki lahko postanejo lobisti šele po preteku dveh let, odkar jim je prenehala funkcija.

Lobist je tudi oseba, ki opravlja dejanja lobiranja in je zaposlena v interesni organizaciji, za katero lobira, oziroma je zakoniti zastopnik ali izvoljeni predstavnik te interesne organizacije. Za razliko od registriranih lobistov pa se tem osebam ni potrebno vpisati v register lobistov.

Kategorije: Lobiranje

Dejanje lobiranja lahko izvaja domača ali tuja fizična oseba, ki je vpisana v register lobistov v Republiki Sloveniji, ki ga vodi komisija (od 5. decembra 2010 dalje).

Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (v nadaljevanju: ZIntPK) določa izjeme, ko se posameznikom ni potrebno vpisati v register lobistov. Ne glede na določbe ZIntPK, ki urejajo lobiranje, se oseba, ki lobira za interesno organizacijo, v kateri je zaposlena, za ta namen ni dolžna vpisati v register lobistov. Enako velja za zakonitega zastopnika ali izvoljenega predstavnika interesne organizacije.

Kategorije: Lobiranje

Lobist se mora vpisati v register lobistov ter prijaviti vsako spremembo podatkov, ki so navedeni v registru, najkasneje v osmih dneh od nastanka spremembe. Lobist mora komisiji tudi pisno poročati o svojem delu, in sicer:

  • do 31. januarja tekočega leta za preteklo leto,
  • najkasneje v 30 dneh po prenehanju veljavnosti registracije.

Izjeme, katerim se ni potrebno vpisati v register lobistov, so lobisti, ki lobirajo za interesno organizacijo, v kateri so zaposleni in se za ta namen niso dolžni vpisati v register lobistov. Enako velja za zakonite zastopnike ali izvoljene predstavnike interesnih organizacij.

Lobist (ne glede na to ali je vpisan v register lobistov ali je lobist oseba, ki se mu po Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije ni potrebno registrirati) se mora lobirancem identificirati in pokazati pooblastilo interesne organizacije – naročnika, za lobiranje v določeni zadevi. Lobist mora navesti tudi namen in cilj, za katerega lobira.

Kategorije: Lobiranje

V register lobistov se lahko vpiše vsaka polnoletna oseba, ki ni zaposlena v javnem sektorju in ji ni bila odvzeta poslovna sposobnost ter ni bila zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, v Republiki Sloveniji pravnomočno obsojena na več kot šest mesecev zapora.

POZOR! Funkcionar ne sme opravljati dejavnosti lobiranja pred pretekom dveh let, odkar mu je prenehala funkcija.

Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (v nadaljevanju: ZIntPK) določa izjeme, ko se posameznikom ni potrebno vpisati v register lobistov. Ne glede na določbe ZIntPK, ki urejajo lobiranje, se oseba, ki lobira za interesno organizacijo, v kateri je zaposlena, za ta namen ni dolžna vpisati v register lobistov. Enako velja za zakonitega zastopnika ali izvoljenega predstavnika interesne organizacije.

Kategorije: Lobiranje

Za vpis v register se plača taksa v skladu z Zakonom o upravnih taksah (po tarifni številki 1 in 3.1), ki trenutno znaša 22,60 EUR.

Kategorije: Lobiranje

Lobist ima v zvezi s področji, za katere je registriral interes lobiranja, pravico biti vabljen na vse javne predstavitve in vse oblike javnih posvetovanj, o čemer so ga dolžni obveščati državni organi in lokalne skupnosti.

Kategorije: Lobiranje

V javno dostopnem registru registriranih lobistov v Republiki Sloveniji so objavljeni le naslednji podatki:

  • osebno ime lobista,
  • naslov, kamor lobist želi prejemati obvestila in vabila,
  • firma oziroma ime in sedež gospodarske družbe, samostojnega podjetnika, ali interesne organizacije, če je lobist pri teh zaposlen,
  • področja, glede katerih je registriral interes.
Kategorije: Lobiranje

Lobist, ki je vpisan v register lobistov, mora komisiji pisno poročati o svojem delu, in sicer:

  • do 31. januarja tekočega leta za preteklo leto,
  • najkasneje v 30 dneh po prenehanju veljavnosti registracije.

V poročilu mora lobist navesti naslednje podatke:

  • davčno številko,
  • podatke o interesnih organizacijah, za katere je lobiral,
  • podatke o višini plačila, ki ga je prejel od teh organizacij za vsako zadevo, v kateri je lobiral,
  • navedbo namena in cilja, zaradi katerega je lobiral za posamezno interesno organizacijo,
  • navedbo državnih organov in lobirancev, pri katerih je lobiral,
  • navedbo vrst in načinov lobiranja za posamezno zadevo, v kateri je lobiral,
  • navedbo vrste in vrednosti donacij političnim strankam in organizatorjem volilnih ter referendumskih kampanj.
Kategorije: Lobiranje

Komisija preizkusi, ali poročilo lobista vsebuje vse predpisane podatke. Če ugotovi, da je poročilo glede predpisanih podatkov pomanjkljivo, zahteva, da lobist v določenem roku poročilo ustrezno dopolni.

Komisija lahko preverja resničnost podatkov in navedb v poročilu:

  • z vpogledom v dokumentacijo lobista,
  • s poizvedbami pri interesnih organizacijah, za katere je lobist lobiral,
  • s poizvedbami pri državnih organih in lobirancih, pri katerih je lobist lobiral,
  • s poizvedbami pri političnih strankah in organizatorjih volilnih ter referendumskih kampanj,
  • s predlogom pristojnim organom, da opravijo revizijo poslovanja pri lobistu, gospodarski družbi, samostojnem podjetniku ali interesni organizaciji, kjer je lobist zaposlen, ali pri interesnih organizacijah, za katere je lobiral.
Kategorije: Lobiranje

Komisija lobista lahko izbriše iz registra, če:

  • ugotovi, da so podatki in dokazila, na podlagi katerih je bil vpisan v register, lažni,
  • je bil lobist zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, v Republiki Sloveniji pravnomočno obsojen na več kot šest mesecev zapora,
  • ugotovi, da lobist ne izpolnjuje več pogojev za vpis v register,
  • pisno izjavi, da ne želi biti več lobist in opravljati lobiranja.
Kategorije: Lobiranje

Lobiranec je funkcionar in javni uslužbenec v državnih organih in organih lokalne skupnosti ter pri nosilcih javnih pooblastil, ki odloča ali sodeluje pri obravnavi in sprejemanju predpisov in drugih splošnih aktov ter odločitev in pri katerih poskuša lobist z lobiranjem doseči neko rešitev. Lobiranec je odločevalec, na katerega poskuša lobist vplivati, da bi dosegel rešitev, za katero si prizadeva.

Kategorije: Lobiranje

Lobiranci lahko privolijo v stike z lobistom šele po tem, ko so preverili, ali je lobist vpisan v register lobistov, razen izjem, ki jih določa Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (v nadaljevanju: ZIntPK). Lobiranec o vsakem stiku z lobistom sestavi zapis, v katerem navede podatke o lobistu. Lobiranec zapis o stiku z lobistom, ki je vpisan v register lobistov, posreduje v roku treh dni v vednost svojemu predstojniku in komisiji.

Če bi pri stiku z lobistom lahko prišlo do nasprotja interesov, je lobiranec dolžan stik odkloniti in o tem izdelati zapis, ki ga je potrebno prav tako v roku treh dni posredovati svojemu predstojniku in komisiji.

V primerih:

  • če lobist ni vpisan v register lobistov,
  • če lobist posreduje netočne, nepopolne ali zavajajoče informacije,
  • če lobist pri lobiranju ravna proti predpisom, ki določajo prepoved sprejemanja daril
    v zvezi z opravljanjem funkcije ali javnimi nalogami lobirancev ali
  • če lobist lobira izven okvirov, ki jih določa ZIntPK,

so lobiranci dolžni v roku desetih dni od poskusa lobiranja tovrstne stike prijaviti komisiji.

Lobiranci morajo biti prav tako pozorni na lobiste (izjeme), katerim se po ZIntPK ni potrebno registrirati, pa vendarle so o tem, kadar gre za lobiranje, dolžni poročati oziroma komisiji prijaviti tovrsten stik. Če lobiranec oceni, da so ti stiki nezakoniti ali v nasprotju z namenom ZIntPK, so jih dolžni zavrniti in o tem obvestiti komisijo v desetih dneh.

Kategorije: Lobiranje

Interesne organizacije so pravne osebe zasebnega prava in druge pravno urejene oblike združenja fizičnih ali pravnih oseb, v imenu in na račun katerih lobist opravlja dejavnost lobiranja.

Kategorije: Lobiranje

V kolikor bi se javnim uslužbencem pojavil dvom, ali gre za lobiranje ali ne, svetujemo, da se zapis/prijava o razgovoru opravi tudi v takem primeru oziroma, da se v dvomu javni uslužbenec obrne na svojega predstojnika ali Komisijo za preprečevanje korupcije.

Kategorije: Lobiranje

Komisija lahko izreče lobistu naslednje sankcije:

  • pisni opomin,
  • prepoved nadaljnjega lobiranja v določeni zadevi,
  • prepoved lobiranja za določen čas, ki ne sme biti krajši od treh mesecev in ne daljši od 24 mesecev,
  • izbris iz registra,
  • globo od 400 do 2.000 EUR.
Kategorije: Lobiranje

Komisija kot prekrškovni organ lahko izreče sankcije od 400 do 1.200 EUR v primeru:

  • ko lobiranec ne izdela zapisa o lobiranju,
  • ko lobiranec ne odkloni stika z lobistom, ki ni vpisan v register lobistov ali stika, pri katerem bi nastalo nasprotje interesov,
  • ko lobiranec ne prijavi komisiji lobista v primeru, ko lobist lobira izven okvirov lobiranja, za katerega je registriran, posreduje lobirancu netočne, nepopolne ali zavajajoče informacije, ravna v nasprotju s predpisi, ki določajo prepoved sprejemanja daril v zvezi z opravljanjem funkcije ali javnimi nalogami lobirancev, ali ko lobist ni vpisan v register lobistov.
Kategorije: Lobiranje

Komisija lahko z globo od 400 do 100.000 EUR sankcionira interesno organizacijo:

  • za katero z njeno vednostjo lobira posameznik, ki ni registriran kot lobist,
  • po naročilu katere lobist lobira izven okvirov lobiranja za katerega je registriran, posreduje lobirancu netočne, nepopolne ali zavajajoče informacije, ali ravna v nasprotju s predpisi, ki določajo prepoved sprejemanja daril v zvezi z opravljanjem funkcije ali javnimi nalogami lobirancev.
Kategorije: Lobiranje

Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije določa izjeme, in sicer katerim osebam se ni potrebno vpisati v register lobistov, pa vendarle so lobisti. Gre za primere, ko le-ti lobirajo za interesno organizacijo, v kateri so zaposleni. Enako velja za zakonite zastopnike ali izvoljene predstavnike interesnih organizacij. To pomeni, da lahko predsednik društva zakonito lobira za to društvo, čeprav ni vpisan v register lobistov.

Kategorije: Lobiranje

V tem primeru nogometnemu klubu kot interesni organizaciji, ki želi lobirati oziroma vplivati na vsebino predpisov pri občinskih svetnikih, ne bi bilo potrebno najeti lobista, ampak bi to lahko storil zakoniti zastopnik nogometnega kluba.

V skladu z Zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije (v nadaljevanju: ZIntPK) je namreč lobist tudi oseba (kateri se po ZIntPK ni potrebno vpisati v register lobistov), ki opravlja dejanja lobiranja in je zaposlena v interesni organizaciji, za katero lobira, oziroma je zakoniti zastopnik ali izvoljeni predstavnik te interesne organizacije.

Kategorije: Lobiranje

Izhajajoč iz 16. točke 4. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (v nadaljevanju: ZIntPK) med lobirance oziroma lobiranke spadajo funkcionarji in javni uslužbenci v državnih organih in organih lokalne skupnosti ter pri nosilcih javnih pooblastil, ki odločajo ali sodelujejo pri obravnavi in sprejemanju predpisov in drugih splošnih aktov ter odločitev iz 14. točke 4. člena ZIntPK, s katerimi z namenom lobiranja komunicira lobist.

V skladu s 6. členom Zakona o javnih uslužbencih (Ur. l. RS, št. 63/07 in 65/08) so državni organi vsi organi državne uprave: ministrstva, organi v sestavi ministrstev, vladne službe, upravne enote, Državni zbor RS, Državni svet RS, Ustavno sodišče RS, Računsko sodišče, Varuh človekovih pravic, Komisija za preprečevanje korupcije, pravosodni organi ipd. Iz navedenega izhaja, da med državne organe ne spada Evropski parlament. To pomeni, kar je odgovor tudi na zastavljeni vprašanji, da poslanci Evropskega parlamenta iz Republike Slovenije ne sodijo med funkcionarje, ki bi bili dolžni poročati Komisiji o lobističnih stikih, kot to določajo določbe ZIntPK, ki se nanašajo na lobiranje.

Kategorije: Lobiranje

V Evropskem parlamentu vpis v Register za preglednost ni obvezen, vendar pa se neregistrirani lobisti ne morejo akreditirati za vstop v Evropski parlament. Za izkaznico za dostop lahko zaprosijo zgolj uradni predstavniki interesnih skupin iz navedenega registra preglednosti. Evropski parlament je potrdil tudi predlog, po katerem bodo morali poslanci v prihodnje svojim zakonodajnim poročilom priložiti tudi seznam stikov z lobisti, t. i. »zakonodajna sled«.

Kategorije: Lobiranje

Namen določb o lobiranju je zagotoviti učinkovit nadzor javnega sektorja v primerih, ko funkcionarji in javni uslužbenci v državnih organih in organih lokalne skupnosti ter pri nosilcih javnih pooblastil pripravljajo, obravnavajo in sprejemajo pravne predpise in druge splošne akte ter odločajo o drugih zadevah, razen tistih, ki so predmet sodnih in upravnih postopkov, postopkov, izvedenih po predpisih, ki urejajo javna naročila, ter postopkov, v katerih se odloča o pravicah in obveznostih posameznikov. Lobiranje je opredeljeno kot nejavni stik lobista z lobirancem z namenom, da vpliva na vsebino ali postopek sprejemanja odločitev.

O koruptivnem ravnanju poslanca bi lahko govorili v primeru, ko bi njegovo ravnanje ustrezalo definiciji korupcije.

Definicija korupcije je vsaka kršitev dolžnega ravnanja uradnih in odgovornih oseb v javnem ali zasebnem sektorju, kot tudi ravnanje oseb, ki so pobudniki kršitev ali oseb, ki se s kršitvijo lahko okoristijo, zaradi neposredno ali posredno obljubljene, ponujene ali dane oziroma zahtevane, sprejete ali pričakovane koristi zase ali za drugega.

Del odgovora na vprašanje najdemo v razlagi pomena izrazov, kot so lobist, lobiranci, interesne skupine, in so zapisani v 15., 16. in 17. točki 4. člena  Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije.

Pomen izrazov:
“lobist oziroma lobistka” je oseba, ki opravlja dejanja lobiranja in je vpisana v register lobistov ali oseba, ki opravlja dejanja lobiranja in je zaposlena v interesni organizaciji, za katero lobira oziroma je zakoniti zastopnik ali izvoljeni predstavnik te interesne organizacije;

“lobiranci oziroma lobiranke” so funkcionarji in javni uslužbenci v državnih organih in organih lokalne skupnosti ter pri nosilcih javnih pooblastil, ki odločajo ali sodelujejo pri obravnavi in sprejemanju predpisov in drugih splošnih aktov ter določil iz 14. točke tega člena, s katerim z namenom lobiranja komunicira lobist;

“interesne organizacije” so pravne osebe zasebnega prava in druge pravno urejene oblike združevanja fizičnih ali pravnih oseb, v imenu in na račun katerih lobist opravlja dejavnost lobiranja.

V navedenem primeru je pomembno dejstvo, da je poslanec državnega zbora funkcionar, kar pomeni, da je lahko le lobiranec, ne more pa biti lobist. Organizacijo in delo državnega zbora ter uresničevanje pravic in dolžnosti poslank in poslancev pa ureja Poslovnik državnega zbora, ki določa tudi zakonodajni postopek.

Kategorije: Lobiranje

56. člen ZIntPK določa, da je lobist lahko vsaka polnoletna oseba, ki ni zaposlena v javnem sektorju in ji ni bila odvzeta poslovna sposobnost ter ni bila zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, v Republiki Sloveniji pravnomočno obsojena na več kot šest mesecev zapora. Nadalje je določeno, da funkcionar ne sme opravljati dejavnosti lobiranja pred pretekom dveh let, odkar mu je prenehala funkcija. Občinski svetnik kot nepoklicni funkcionar na podlagi Zakona o lokalni samoupravi tako ne more opravljati dejavnosti lobiranja.

Load More