O Komisiji

Komisija za preprečevanje korupcije (Komisija) je samostojen in neodvisen državni organ, podobno kot Varuh človekovih pravic, Informacijski pooblaščenec ali Računsko sodišče, ki bdi nad izvajanjem Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK). Ima določena izvršilna, nadzorstvena in preiskovalna pooblastila, je prekrškovni organ, pristojna je za zaščito prijaviteljev, izvajanje nadzora nad lobiranjem ter oblikovanje in nadzor nad izvajanjem načrtov integritete. Čeprav je del javnega sektorja, ni podrejena in ne dobiva navodil ali usmeritev za delo od vlade ali državnega zbora. Pri svojem delovanju je vezana zgolj na ustavo in zakon. 

‘Tu smo, da omejujemo korupcijo, krepimo pravno državo ter integriteto in transparentnost delovanja družbe. Ustavnost, nepristranskost in etika so temelji našega dela, naša zaveza pa stanje v družbi izboljšati in ne samo preprečiti njegovo poslabšanje.’

Kdo je Komisija?

Komisijo v ožjem pomenu sestavljajo trije člani – predsednik in dva namestnika – ki o vsebinskih odločitvah odločajo na sejah, v širšem pomenu pa Komisija predstavlja državni organ z Vodstvom, zaposlenimi v Uradu Komisije, Službi za nadzor ter Službi za preventivo. Samostojnost Komisije je dodatno zagotovljena z načinom izbire njenega vodstva, ki ga imenuje predsednik države za dobo šestih let po predhodnem mnenju posebne kandidacijske komisije.

Organigram je dostopen tukaj

Vodstvo

Komisija je kolegijski organ odločanja in je sestavljena iz treh članov: predsednika in dveh namestnikov, ki so po statusu funkcionarji. Pri tem je predsednik pristojen za vodenje in organizacijo dela na Komisiji, njegov glas pri odločanju o vsebinskih zadevah pa je enakovreden glasu posameznega namestnika. Odločitve o vsebinskih zadevah sprejema Komisija na sejah z večino glasov vseh članov senata. Zakon predpisuje poseben način izbora in imenovanja članov Komisije, ki naj bi zagotavljal njeno neodvisnost. Predsednika in dva namestnika imenuje predsednik republike, izbere pa jih med kandidati, ki mu jih predlaga kandidacijska komisija. V kandidacijsko komisijo svoje člane imenujejo ministrstvo, pristojno za javno upravo (izmed uradnikov z delovnega področja krepitve integritete in omejevanja korupcijskih tveganj v javnem sektorju), neprofitne organizacije zasebnega sektorja, ki delujejo na področjih varstva človekovih pravic, integritete, etike, lobiranja ali preprečevanja korupcije, Državni zbor Republike Slovenije ter Sodni svet in Državnotožilski svet (izmed članov, ki sestavljajo Komisijo za etiko in integriteto). Mandat predsednika Komisije traja šest let, mandat namestnikov pa pet let. Pred potekom mandata je lahko funkcionar Komisije razrešen, če odstopi sam, če funkcije ne opravlja v skladu z ustavo in zakonom, če je s pravnomočno sodbo obsojen zaradi naklepnega kaznivega dejanja, zaradi trajne izgube delovne zmožnosti za opravljanje funkcije in če ne ravna v skladu s tretjim odstavkom 7. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. 

Urad Komisije

Urad Komisije skrbi za sistemski razvoj protikorupcijske doktrine in etike delovanja javnega sektorja, opravlja analize in raziskave na področju korupcije z uporabo informacijskih tehnologij, pripravlja predloge sprememb zakonodaje z delovnega področja Komisije, skrbi za mednarodno dejavnost Komisije in odnose z javnostmi ter za Komisijo izvaja administrativne, kadrovske, logistične in finančne naloge.

Služba za preventivo

Služba za preventivo oblikuje in izvaja aktivnosti za preprečevanja korupcije ter krepitve integritete, med drugim osvešča javnost in izvaja izobraževanja, nudi pomoč in izvaja nadzor nad načrti integritete v javnem sektorju, izvaja nadzor na področjih lobiranja, premoženjskega stanja, omejitev sprejemanja daril, protikorupcijske klavzule in izjave o lastniški strukturi, izvaja pa tudi protikorupcijski pregled predpisov. Prav tako je zadolžena za nadzor nad izvajanjem Resolucije o preprečevanju korupcije v Republiki Sloveniji ter oblikovanje predlogov njenih posodobitev.

V Službo za preventivo sodijo področja:

Služba za nadzor

V okviru Službe za nadzor se izvajajo postopki zaradi suma korupcije, suma kršitve integritete uradne osebe, suma kršitve določb o nasprotju interesov, suma kršitve določb o prepovedi oziroma omejitvah poslovanja ter postopki zaradi suma opravljanja nezdružljive funkcije, dejavnosti ali članstva. V okviru te organizacijske enote se izvajajo tudi ukrepi za zaščito prijaviteljev in usposabljanja za krepitev integritete. Skupaj s subjekti iz javnega in zasebnega sektorja se izvajajo tudi projekti, ki so usmerjeni v oblikovanje dobrih praks na področju zaznavanja in preprečevanja korupcijskih tveganj ter preprečevanje nasprotja interesov.
 

Služba za nadzor pripravlja tudi mnenja o vprašanjih, povezanih z vsebino ZIntPK, ob zaznavi tveganj za nastanek korupcije pa tudi priporočila za njihovo obvladovanje. Vodi tudi upravne postopke, v katerih odloča o dovoljenju za opravljanje poklicne ali druge dejavnosti, namenjene pridobivanju dohodka, kot tudi o prepovedi opravljanja dodatne dejavnosti funkcionarja. V okviru upravnih postopkov tudi presoja obstoj nasprotja interesov uradne osebe, kadar nadrejena oseba oziroma predstojnik ali kolektivni organ o izločitvi ne odloči v zakonskem roku ali če uradna oseba nima nadrejene osebe oziroma predstojnika. Predstavlja pa tudi generator za prekrškovne postopke.

V Službo za nadzor sodijo področja:

Pomakni se na vrh