Sodišče je v omenjeni sodbi tudi pritrdilo zaključku Komisije, da ravnanje obravnavane osebe predstavlja kršitev integritete, ko je ugotovila, da obravnavana oseba kot nosilka javne funkcije ni ravnala kot je pričakovano in odgovorno (pri preprečevanju in odpravljanju tveganj), ko ni ravnala v skladu z zakonom, pravno dopustnimi cilji in etičnim kodeksom (točka 34 omenjene sodbe).  

Nadalje je Upravno sodišče RS v zvezi s pojmom integritete v sodbi opr. št. I U 1726/2019-10 z dne 17. 9. 2020 navedlo tudi, da je zakonodajalec pojma »pričakovano delovanje« in »integriteta« pustil vsebinsko odprta in njuno vsebinsko opredelitev prepustil Komisiji (točka 16 omenjene sodbe). Omenjena zadeva se nanaša na kršitev integritete v povezavi z najemanjem odvetniških storitev, glede česar je Komisija predhodno že sprejela načelno mnenje.  

Sodišče je navedlo, da se mu zdi razumno in logično načelno mnenje Komisije, da obstaja možnost nasprotja interesov v okoliščinah, ko imata uradna oseba in oseba, katere predstavnik je, istega odvetnika, še posebej pa to velja, kadar gre za zastopanje uradne osebe v postopku, ki se tiče opravljanja njene funkcije. Iz navedenih razlogov po mnenju sodišča izhaja tudi, da ob pravilni uporabi materialnega predpisa zadošča že presoja, da ravnanje predstavlja realno tveganje, da bi do nasprotja interesov lahko prišlo, saj gre za ravnanje, ki je v nasprotju s pričakovano integriteto funkcije.