Lani je Komisija prejela 1327 prijav, kar je 57 odstotkov več prijav kot leto prej, rešila je 948 zadev oziroma 16 odstotkov več kot leta 2024. Število prekrškovnih ukrepov (165) se je v primerjavi z letom 2024 podvojilo. Bistveno se je povečalo število izdanih potrdil o upravičenosti do zaščite po Zakonu o zaščiti prijaviteljev (teh je bilo 23), kar dokazuje, da se sistem zaščite prijaviteljev uveljavlja tudi v praksi. Institucijam javnega sektorja je zaradi zaznanih tveganj za nastanek korupcije izdala 15 različnih priporočil za boljše upravljanje s tveganji, med njimi izjemno pomembna priporočila glede sprejema krovnega zakona za velike infrastrukturne projekte.

Pravnomočno ugotovljene kršitve Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije so se nanašale na nasprotje interesov, omejitve poslovanja ter nezdružljivost funkcij in integriteto. Na podlagi zadnje je s funkcije odstopil podžupan mestne občine.

»Podatki iz Letnega poročila dokazujejo, da Komisija deluje dobro in učinkovito, da ji javnost zaupa, da sprejema odločitve, ki so pomembne in imajo nenazadnje tudi posledice. Teh bi si seveda želeli še več, za to pa potrebujemo politiko, ki se zaveda pomena prevzemanja odgovornosti in pomena dela neodvisnih institucij. Zato načrti o priključitvi Komisije organu, ki bo imel prednostno nalogo preiskovanja in pregona najhujših kaznivih dejanj korupcije, ne gredo v smer krepitve preprečevanja korupcije, pač pa gre prej za poskus utišanja Komisije,« je poudarila namestnica predsednice Komisije Tina Divjak.

Preventivne aktivnosti, usmerjene v vzgojo poštenih posameznikov

Komisija je na podlagi sprejete Resolucije o preprečevanju korupcije v Republiki Sloveniji predstavila tudi Akcijski načrt z ukrepi, usmerjenimi v krepitev integritete, transparentnosti in odgovornosti ter s tem v uspešnejše preprečevanje korupcije za naslednjih pet let. Izvedla je tudi skoraj sto usposabljanj, na katerih je sodelovalo več kot 7000 slušateljev.

Nadaljevala je z ozaveščanjem o pomenu poštenega delovanja s preventivnimi projekti, kot so Ambasadorji integritete, sodelovanji s šolami in fakultetami in drugimi aktivnostmi, ki so namenjene vzgoji poštenih, integritetnih posameznikov. Na mednarodni ravni je dosegla izjemen uspeh s sprejemom Resolucije Organizacije združenih narodov o izobraževanju otrok in mladih o etiki, integriteti in preprečevanju korupcije, ki je nastala prav na pobudo Komisije. Resolucija predstavlja pomemben mejnik v sistemski krepitvi integritete družbe, tako za Slovenijo kot mednarodno skupnost. Vse navedene preventivne aktivnosti so usmerjene v oblikovanje posameznikov, ki bodo ravnali pošteno in ob zaznanih nepravilnostih te prijavili pristojnim institucijam, ne pa molčali in pogledali stran.

Erar se je utrdil kot pomembno orodje nadzora nad delovanjem javnega sektorja

Z nadgradnjo Erarja je Komisija še okrepila transparentnost delovanja in poslovanja javnega sektorja, saj novi Erar na letni ravni prikazuje 60 odstotkov več transakcij, kot jih je pred nadgradnjo (v povprečju je vsako leto prikazanih 25,3 milijona transakcij). Hkrati pa se je bistveno povečala tudi obiskanost aplikacije, kar dokazuje, da Erar ostaja pomembno orodje nadzora javnosti nad delovanjem javnega sektorja.

Komisija je z Letnim poročilom in Oceno stanja seznanila tudi predsednico republike in Državni zbor RS. Oba dokumenta sta objavljena na spletni strani Komisije.