Tudi letošnji forum je bil posvečen izzivom, ki jih tako javnim kot zasebnim organizacijam prinaša boj proti korupciji, ter novim usmeritvam na področju krepitve integritete, transparentnosti, etike in preprečevanja korupcije v gospodarstvu in širše.

Predsednik Komisije dr. Robert Šumi je izpostavil pomen krepitve integritete in transparentnosti, pri čemer je napovedal, da bo Komisija v kratkem predstavila prenovljeni Erar. Napovedal je tudi poziv državi za vpeljavo pooblaščencev za integriteto ter izpostavil projekt Integriteta: skupni cilj generacij, s katerim želi Komisija v sodelovanju z Zavodom RS za Šolstvo prispevati k dolgoročnemu razvoju kulture integritete. Na koncu se je zahvalil TIS za vabilo in sodelovanje ter dodal: "Imamo skupni cilj - integriteto prenesti v vsakodnevno prakso in z zgledom pokazati, kako pomembna je kultura integritete za naše družbeno okolje."

V tematskih panelih, ki so sledili, so številni ugledni govorci naslovili aktualne tematike, kot je transparentnost javnih naročil v luči obnove po poplavah, zaznava korupcije na Zahodnem Balkanu in analiza stanja na področju zaščite prijaviteljev prvem letu veljave Zakona o zaščiti prijaviteljev (ZZPri). Pri slednjem je skupaj s sogovorniki Robertom Pavškom, vodjo Oddelka za skladnost pri Koto, mag. Polono Pergar Guzaj, notranjo revizorko ACFE Slovenija – Združenja preizkušenih preiskovalcev prevar, in mag. Nino Trček, pravnico pri Wilson Williams LLC, New York in zunanjo sodelavko TIS, kot gost okrogle mize nastopil Gregor Pirjevec. Sogovorniki so naslovili izzive, s katerimi se srečujejo na področju zaščite prijaviteljev, ter na drugi strani dobre prakse doma in mednarodno.

Gregor Pirjevec je uvodoma ocenil, da je bilo prvo leto izvajanja zakonodaje uspešno, saj je bilo vzpostavljeno delovanje ključnih mehanizmov. Posebej je izpostavil pomen dvosmerne anonimne komunikacije kot ključnega elementa sistema zaščite prijaviteljev. Dodal je tudi, da je Komisija v sodelovanju z drugimi organizacijami veliko pozornosti namenila podpornim ukrepom in ozaveščanju, o čemer je spregovoril že na današnji okrogli mizi Komisije.

Ob zaključku razprave je opozoril, da ostaja največji izziv za prihodnost vzpostavitev zaupanja v nov sistem: "Zakon je še mlad, zato potrebujemo veliko ozaveščanja in nenehnega prizadevanja za doseganje tega cilja. Dobrobit prijaviteljev mora vedno ostati v ospredju." Sogovorniki so se strinjali, da je prav zaupanje ključna osnova za dolgoročni uspeh pri zaščiti prijaviteljev.

Forum se je zaključil z mednarodnim panelom o integriteti in zaznavi korupcije na Zahodnem Balkanu, na katerem je sodelovala tudi Tina Divjak. O tematiki je debatirala s predsednikom TI Makedonia Blagojo Pandovskim, vodjo projekta in višjo raziskovalko Kosovskega demokratičnega inštituta in predstavnico TI Kosovo Diano Metushi Krasniqi, članom upravnega odbora in raziskovalcem pri Transparency Srbija Zlatkom Minićem, partnerico Ernst & Young Slovenia Janjo Skamlič in koordinatorko raziskav Transparency International Isabelle Büchner.

"Protikorupcijske agencije na Zahodnem Balkanu, če gledamo zgolj na njihove pristojnosti, zmogljivosti, finančne vire in pooblastila, niso zelo močne," je dejala Divjak. "Vendar pa ne smemo zanemariti moči ozaveščanja. Treba je jasno komunicirati, kako koruptivna dejanja škodujejo javnemu interesu, zakaj si javnost zasluži boljše ter kako moramo vsi skupaj zahtevati integriteto. Pri tem moramo tesno sodelovati s civilno družbo, ki je na Zahodnem Balkanu pri teh vprašanjih zelo aktivna, medtem ko bi v Sloveniji lahko naredili več." Govorci so se strinjali, da sta ozaveščanje in povezovanje med institucijami ter civilno družbo ključna koraka za krepitev integritete in zmanjšanje korupcije v regiji.

O zaščiti prijaviteljev danes tudi v Bruslju

Namestnik predsednika Komisije David Lapornik se je prav tako danes kot predstavnik Slovenije udeležil 10. srečanja strokovne skupine za direktivo Evropske komisije o žvižgačih, ki se je odvijala v Bruslju. Strokovno skupino sestavljajo države članice Evropske komisije, namenjena pa je informacijam o implementaciji direktive v državah članicah, razpravi glede morebitnih izzivov, ki jih direktiva predstavlja v posameznih nacionalnih pravnih sistemih, in iskanju rešitev.

Evropska komisija je predstavila poročilo o prenosu direktive in nadaljnjih korakih ter nekatere statistične iztočnice preteklega obdobja, države članice pa so podale najnovejše informacije glede stanja izvajanja direktive in izmenjale izkušnje glede vloge pristojnih organov pri uspešnem izvajanju direktive in glede sodelovanja med pristojnimi organi in organi, pristojnimi za posamezne preiskave – kako zagotavljajo skrbno sledenje ukrepom, pridobivanje povratnih informacij in zaščito v primeru posredovanja prijave odgovornim institucijam.