»Cilj priporočil je vzpostavitev standardov, da bo zakonodaja kakovostna, pregledna in odgovorna. Korupcijska tveganja se zmanjšujejo z jasnimi pravili, preglednimi postopki in odgovornim ravnanjem vseh, ki sodelujejo pri pripravi zakonodaje. Vse odločitve pa mora voditi zgolj in samo javni interes,« je poudarila predsednica Komisije Katarina Bervar Sternad in dodala, da smo bili tako v preteklem kot tudi v aktualnem mandatu Vlade in Državnega zbora pri obravnavi zakonodaje priča izigravanju postopkov, pravil in njihovega namena. 

Komisija zato Vlado, Državni zbor in Državni svet opominja na spoštovanje pravil sprejemanja in kakovosti zakonodaje, pri čemer morajo vsi predlogi temeljiti na konkretno izraženih problemih, strokovnih analizah in jasnih ciljih, sprejemati pa se morajo po rednem postopku, ki vključuje javno razpravo. Skrajšani in nujni postopki ter uporaba omnibus zakonov naj bodo izjema za izredne situacije. Predvsem pa naj se prepove vključevanje določb, o katerih referendum ni dopusten, v omnibus zakone. 

Nujna je tudi večja transparentnost pri tem, kdo in na kakšen način je sodeloval pri pripravi predlogov zakonov in amandmajev in kdo je v zvezi s tem na odločevalce poskušal vplivati. Vse lobistične stike, povezane s pripravo posameznega predpisa, bi morali ažurno objavljati povsod, kjer je objavljen predlog predpisa. Vključevanje zunanjih strokovnjakov pa bi moralo potekati na podlagi jasnih in vnaprej znanih kriterijev strokovnosti, neodvisnosti in integritete.  

»Transparentnost ni ovira za učinkovito odločanje – je njegov temelj. Javnost ima pravico vedeti, kdo stoji za pripravo zakonov, kdo vpliva na njihovo vsebino in če pri tem obstajajo kakšni zasebni interesi ali nerazkrite povezave,« je izpostavila Tina Divjak, namestnica predsednice Komisije.  

Vsi, ki sodelujejo pri pripravi zakonodaje, vključno z zunanjimi sodelavci, pa naj vnaprej razkrijejo okoliščine, ki bi lahko vplivale na delovanje v javnem interesu, oziroma se izločijo iz procesa odločanja. V primeru poklicnih funkcionarjev Državnega sveta to zahteva tudi spremembo zakonodaje, če se zakonodajalec ne bo odločil za prepoved sočasnega opravljanja več funkcij.  

»Z rešitvami, ki jih priporočila ponujajo, bi tveganja ustrezneje upravljali in lahko povrnili zaupanje javnosti v delo zakonodajne in izvršilne veje oblasti oziroma javnega sektorja v celoti. Zato pričakujemo, da Vlada, Državni zbor in Državni svet priporočila proučijo in sprejmejo najboljše možne rešitve za to, da bo v ospredju vseh odločitev res javni interes.« je poudaril mag. Aleš Kocjan, namestnik predsednice Komisije.