Komisija pojasnjuje, da imajo poslanci po Ustavi RS pravico do predlaganja zakonov in glasovanja o njih. Znano je tudi stališče Komisije, ki je pristojna za presojo nasprotja interesov po Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK), da ne moremo govoriti o nasprotju interesov, ko gre za sprejemanje splošnih aktov, ki se nanašajo na vse istovrstne subjekte, in ne zgolj na konkreten posamezen subjekt (na primer na vse subjekte, ki delujejo na področju veterinarstva, na področju medijev, na področju zobozdravstva …). Zato v takih situacijah ne gre za tipično nasprotje interesov in se od poslancev ne more pričakovati oziroma zahtevati izločitve iz odločanja o predlogu zakona.

Zasebni interesi ne smejo vplivati na odločanje v zadevah javnega pomena

Je pa zato toliko bolj pomembno, da pri predlaganju in odločanju o zakonih, pri katerih obstaja izrazit zasebni interes predlagatelja – poslanca, ta jasno razkrije okoliščine, ki utegnejo vplivati ali ustvariti videz, da vplivajo, na konkretno vsebino zakona, na primer da je pred izvolitvijo na poslansko funkcijo deloval na konkretnem področju. Prav tako se od uradnih oseb, še posebej poslancev kot najvišjih funkcionarjev, pričakuje, da strogo in dosledno ločujejo javno in zasebno.

Zavedati se morajo, da so kot poslanci v službi javnosti in da njihovi zasebni interesi ne smejo vplivati na sprejemanje odločitev v zadevah javnega pomena. Tako morajo tudi predlagane spremembe zakonodaje slediti dejanskim potrebam, kar se najustrezneje ugotavlja z analizo, razpravo z deležniki ipd. Nikakor pa ne bi smelo besedilo temeljiti zgolj na mnenju ozkega kroga posameznikov, pri čemer bi še nadaljnji postopek omejil podajo mnenj drugih deležnikov, kot je pri skrajšanem postopku, ki ne omogoča transparentnosti in premišljenih sprememb na določenem področju.

Proaktivna transparentnost pri razkrivanju zasebnih interesov

V povezavi s tem Komisija opozarja, da proaktivno transparentnost pri razkrivanju zasebnih interesov, ki je na primer že uveljavljena v Evropskem parlamentu, opredeljujeta tako Akcijski načrt za uresničevanje Resolucije o preprečevanju korupcije v Republiki Sloveniji kot tudi nedavno uveljavljena protikorupcijska direktiva EU. Direktiva kot enega od preventivnih orodij na področju preprečevanja korupcije navaja tudi prijavo interesov nacionalnih uradnikov. Akcijski načrt pa določa uvedbo Izjave o integriteti, transparentnosti in seznanjenosti z obveznostmi po ZIntPK za vse državne organe.

Poslancem noben zakon ne more prepovedati vlaganja zakonov, ki so tudi v njihovem zasebnem interesu, vendar je z vidika zaupanja javnosti v delovanje javnega sektorja nujno, da ob tem svoje zasebne interese jasno razkrijejo.

Komisija dodaja, da je prejšnji teden prejela prijavo v zvezi z vložitvijo novele Zakona o veterinarstvu, ki jo obravnava v predhodnem preizkusu. Tveganja, ki izhajajo tako iz tega primera kot iz nekaterih preteklih primerov priprave, predlaganja in obravnave zakonodajnih predlogov, pa bo naslovila v sistemskih priporočilih glede celotnega procesa sprejemanja zakonodaje, ki jih pripravlja.