Usposabljanje so vodili vodja Centra za razvoj in preventivo mag. Vita Habjan Barborič, raziskovalec svetnik Komisije mag. Ivijan R Rojko in svetovalec Komisije Andrej Jurij Pirnat. Habjan Barborič je predstavila rezultate ankete med prijavljenimi: kar 80 % udeležencev je navedlo, da se srečuje z izzivi pri vsebini načrtov integritete, največji delež, 76 %, pa pri določanju definicije tveganj in oblikovanju ustreznih ukrepov.

V nadaljevanju so sodelavci Komisije udeležence vodili skozi metodologije prepoznavanja in ocenjevanja tveganj, pri čemer so med drugim izpostavili metodo SMRČEK, ki omogoča oblikovanje jasnih, merljivih in izvedljivih ukrepov. Veliko interesa je pritegnil del usposabljanja o notranjih in zunanjih pritiskih, v okviru katerega je bil predstavljen protokol, ki zaposlenim jasno pokaže, kako ravnati, ko pride do nedopustnih posegov v njihovo delo – od dokumentiranja dogodkov, obveščanja nadrejenih do vključevanja zaupnika po zakonu o zaščiti prijaviteljev. Tovrstni postopki krepijo zaupanje zaposlenih in preprečujejo, da bi se institucije znašle v sivih conah odločanja.

Usposabljanje so predavatelji zaključili s praktičnimi nasveti za redno ozaveščanje: od intraneta in elektronskih opomnikov do osebnega svetovanja, ki mora ostati zaupno. Poudarili so tudi dvojno vlogo pooblaščencev za integriteto – ti svetujejo sodelavcem in hkrati skrbijo, da se vodstvo zaveda svoje odgovornosti.

Komisija poudarja, da dober načrt integritete ščiti institucijo pred zunanjimi in notranjimi pritiski ter neetičnimi in koruptivnimi praksami.