V uvodnem delu sta sodelavca Komisije predstavila ključne spremembe in poudarke prenovljenih smernic za uresničevanje NČI. Poudarek je bil na razumevanju NČI kot živega orodja za celostno upravljanje tveganj, ki naj presega golo formalnost in služi kot podpora vodenju, odločanju in vsakodnevnemu upravljanju organizacije.

Posebej sta izpostavila novo vlogo pooblaščenca za integriteto, ki ni več skrbnik NČI, temveč podporna funkcija odgovorne osebe, ki nosi ključno odgovornost za izvajanje ukrepov; razširjeno razvrščanje tveganj, ki vključuje ne le korupcijska tveganja, temveč tudi tveganja na drugih ključnih področjih delovanja, ter pomen učinkovitih in merljivih ukrepov, ki morajo slediti identificiranim tveganjem in ne ostati pri pavšalnih zapisih brez operativne vrednosti.

V nadaljevanju so se udeleženci v obliki delavnice poglobili v analizo lastnih registrov tveganj. Habjan Barborič in Rojko sta izvedla strokovno refleksijo konkretnih primerov. Udeleženci so identificirali možnosti za dopolnitve, izboljšave in konkretizacijo svojih NČI.

Usposabljanje je bilo zasnovano interaktivno in problemsko naravnano, s ciljem opolnomočiti predstavnike upravnih enot za kakovostno upravljanje tveganj. Udeleženci pa so poleg praktičnih pridobili tudi konkretna znanja za izboljšanje svojih NČI, kar neposredno prispeva k učinkovitejšemu preprečevanju korupcije in krepitvi kulture integritete v javni upravi.