Dogodek je organizirala Globalna koalicija civilne družbe za Konvencijo Združenih narodov proti korupciji (UNCAC koalicija) ob zasedanju Skupine za pregled izvajanja Konvencije Združenih narodov proti korupciji (UNCAC) na Dunaju. Namen srečanja je bil izmenjati nacionalne izkušnje ter razpravljati o boljšem sodelovanju protikorupcijskih institucij in institucij za varstvo človekovih pravic ter o učinkovitejši obravnavi priporočil mednarodnih mehanizmov.

Dostop do informacij kot podlaga za transparentnost in odgovornost

Slovenski prispevek je bil v programu umeščen v razpravo o povezovanju dostopa do informacij javnega značaja, digitalnih orodij in dela nadzornih institucij. V ospredju je bila aplikacija Erar, ki javnosti omogoča vpogled v podatke o finančnih transakcijah subjektov javnega sektorja.

Tina Divjak je izpostavila dolgoletno sodelovanje Komisije in Informacijskega pooblaščenca pri zagotavljanju transparentnosti, tudi ob razvoju Erarja in njegovega predhodnika Supervizorja. Poudarila je, da transparentnost prispeva k omejevanju korupcijskih tveganj, pri zagotavljanju dostopa do podatkov pa je treba posebno pozornost nameniti varstvu osebnih podatkov. Erar je po njenih besedah pomembno orodje za delo nadzornih institucij in novinarjev. Komisija ga uporablja pri svojem delu, tudi v številnih postopkih.

Med izzivi za prihodnost je namestnica predsednice izpostavila učinkovitejše povezovanje in analizo razpoložljivih podatkov. Pri razvoju orodij, ki bi to olajšala, je treba zagotavljati kakovost podatkov, spoštovanje ustavnih jamstev in kibernetsko varnost, pomemben pogoj pa so seveda tudi ustrezna finančna sredstva, je poudarila.

Boljše povezovanje institucij, podatkov in mednarodnih priporočil

Protikorupcijske institucije, institucije za varstvo človekovih pravic in drugi nadzorni organi pogosto obravnavajo sorodne težave, vendar njihove ugotovitve in podatki niso vedno ustrezno povezani. Podobno lahko različni mednarodni mehanizmi prepoznajo sorodne pomanjkljivosti, njihova priporočila pa se na nacionalni ravni obravnavajo ločeno.

Razprava je bila zato usmerjena v boljšo izmenjavo informacij med institucijami, učinkovitejšo uporabo obstoječih podatkov in ugotovitev ter povezovanje priporočil različnih mednarodnih mehanizmov pri načrtovanju in spremljanju nacionalnih ukrepov. Poseben poudarek je bil na tem, kako ugotovitve mednarodnih ocenjevanj uporabiti za izboljšanje nacionalnih ukrepov in kakšno strokovno podporo države pri tem potrebujejo.

Program je poleg slovenskega prispevka vključeval predstavitve izkušenj Nemčije, Šrilanke in Gvatemale ter poglede Urada visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice (OHCHR) in organizacije Transparency International.