Gostujoče pero je del spletnega novičnika Komisije, ki naročnike vsak mesec obvešča o našem delu ter ostalih aktualnih informacijah s področja našega delovanja in pristojnosti. Vabljeni k naročnini nanj!

Kako mladi razumejo integriteto?

V jesenskih mesecih sta Komisija za preprečevanje korupcije in Za in proti, zavod za kulturo dialoga (ZIP), sodelovala pri projektu Glas integritete. ZIP je nevladna organizacija, ki že več kot dvajset let v Sloveniji razvija debatni program ter spodbuja kritično mišljenje, dialog in aktivno državljanstvo med mladimi. Namen projekta je bil mladim v srednjih šolah približati temo integritete skozi debatno metodologijo. Projekt zajema tri dele: delavnice na srednjih šolah, debatni turnir na temo integritete in javno debato na eni od srednjih šol, ki so sodelovale pri projektu.

V septembru in oktobru smo obiskali 15 šol po vsej Sloveniji, od šol z daljšo debatno tradicijo (npr. II. gimnazija Maribor, 42 udeležencev) do tistih, ki so šele na začetku debatne poti (Škofijska gimnazija Vipava, 8 udeležencev). Pomembno nam je bilo, da smo v projekt zajeli šole iz vseh delov Slovenije, od Ormoža, prek Ljubljane, do Kranja in naprej. Vključili smo tako gimnazije kot srednje šole in dijake različnih starosti.

Na začetku vsake delavnice smo dijake v krajši anketi vprašali, kaj za njih pomeni integriteta. Dobili smo kopico različnih odgovorov, med drugim: »poštenost«, »iskrenost«, »enakopravnost«, »moralna dobrota«, »upoštevanje pravil« ali pa »da nisi nesramen«. Okoli 15 % anketirancev je izrazilo, da ne vedo, kaj integriteta pomeni. Veliko bolje pa so se dijaki odrezali pri vprašanju, v katerem smo pojem integriteta približati temu, kar poznajo. Iz izkušenj namreč vemo, da dijaki nekaj lažje razumejo, če si to lahko predstavljajo v kontekstu svojega vsakdana, šole in okolja, v katerem delujejo. Tako smo jih vprašali, kaj za njih pomeni, da njihov učitelj ali mentor deluje z integriteto, in prejeli smo naslednje odgovore: »da ostaja objektiven in v delu z nami ne dodaja svojega mnenja«, »da počne stvari, po katerih se lahko zgledujemo«, in »da spodbuja pošteno igro«.

Razumeti integriteto skozi debato

Ker se je izkazalo, da mnogi dijaki pojem integritete poznajo le delno ali površno, smo jim ga želeli približati skozi debatno metodologijo, z argumentiranjem, raziskovanjem, strukturiranim dialogom in razumevanjem nasprotujočih si pogledov.

Delavnice so imele jasen cilj, poglobljeno razumeti integriteto skozi debato in se pripravljati na debatni turnir, ki je sledil. Ta cilj je dijakom vlival motivacijo in željo po razumevanju, saj je turnir navsezadnje tekmovanje, na katerem se vsi želijo čim bolje izkazati. Pred začetkom delavnic smo razglasili pripravljeno debatno trditev, o kateri so kasneje debatirali na turnirju v Celju: Ta zbor verjame, da ima v primeru hudih koruptivnih dejanj posameznik dolžnost, da informacije razkrije javnosti, ne glede na posledice zanj. Tako so dijaki z našo pomočjo razvijali argumente o osebni odgovornosti posameznika, vlogi komisij, kot je Komisija za preprečevanje korupcije, o primerih odmevnih žvižgačev pri nas in po svetu ter o zakonodaji, ki jih ščiti.

Debatna metodologija je bila ključnega pomena za razumevanje. Mladi so se učili, kako razviti logično smiseln argument, podprt s primeri, kako kritično ovrednotiti vire in literaturo na temo integritete, kako aktivno poslušati sogovornika z namenom, da slišijo in ne le odgovorijo, ter kako vse to prepričljivo ubesediti in samozavestno javno nastopati. Izkazalo se je, da je bilo razvijanje teh veščin ključno za razumevanje integritete.

Udeleženci delavnic so prebirali članke, poslušali podkaste, gledali filme in se pogovarjali še po zaključku delavnic. K poglobljenemu razumevanju integritete so še posebej pripomogle vaje iz argumentacije in sposobnost razvijanja argumentov nasprotujočih si strani. Te veščine omogočajo razumevanje različnih perspektiv in posameznika izzovejo, da zna čim bolje utemeljiti lastno stališče. Kljub pomanjkljivemu razumevanju integritete ob začetku delavnic so bili dijaki na koncu sposobni voditi poglobljene debate o integriteti in žvižgačih s sedemminutnimi govori in s primeri podprtimi argumenti.

Da razprava ne bi ostala omejena le na delavnice, temveč bi lahko mentorji nadaljevali delo tudi v tednih, ki so sledili, smo razvili izroček (12 strani) s predlagano literaturo na področju integritete in žvižgaštva, predlogi za vaje ter vodilnimi vprašanji za diskusijo med mentorji in dijaki. Tako smo želeli spodbuditi učenje, ki presega meje projekta, in spodbujati nadaljnje delovanje šol na področju integritete in debate.

Debatni turnir o integriteti

Vrhunec projekta je bil debatni turnir 17. oktobra na Gimnaziji Celje – Center, na katerem je sodelovalo 38 debatnih ekip, vsaka s tremi govorci. Ekipe so lahko predhodno izbrale, ali želijo debatirati v slovenskem ali angleškem jeziku. Debatni turnir je obsegal tri kroge: v prvem in drugem krogu so debatirali o pripravljeni trditvi, v tretjem krogu pa je sledila t. i. impromptu debata. To pomeni, da so debaterji temo, o kateri so želeli razpravljati, izvedeli šele na turnirju in so imeli eno uro časa, da se nanjo pripravijo brez pomoči mentorjev in brez uporabe interneta. Trditev se je glasila: Ta zbor verjame, da javni uslužbenci, kot so zdravniki in učitelji, ne bi smeli nikoli sprejemati daril pri svojem delu.

V debatah so se pojavljali dobro razviti in podprti argumenti o tem, kdaj ima posameznik moralno dolžnost razkriti nepravilnosti, o pogumu posameznika ter o mejah med spoštovanjem in podkupovanjem pri sprejemanju daril. Mladi so pokazali zrelost v razmišljanju o etičnih dilemah, s katerimi se sooča družba. Debata jim je pomagala razumeti, da integriteta povezuje osebno vrednoto z družbeno odgovornostjo vsakega posameznika.

Tudi v samem delovanju turnirja smo poudarjali pomen integritete. Med pripravo na impromptu krog, na primer, smo debaterjem zaupali, da bodo delovali integritetno in ne bodo uporabili pametnih telefonov ali se posvetovali z drugimi ekipami. Hkrati smo jih opominjali, da je za pravično tekmovanje ključno, da se zanašajo na svoje znanje in ne ubirajo bližnjic. Na ta način smo jih spodbujali, da delajo, kar je prav, ne kar je lažje.

Novembrska javna razprava o integriteti

Projekt se nadaljuje tudi v novembru. Čeprav je na delavnicah skupaj sodelovalo kar 186 dijakov iz 15 različnih šol, želimo, da glas integritete seže dlje. Z namenom doseči tudi dijake, ki se delavnic ali turnirja niso udeležili, bomo organizirali še javno debato na temo integritete.

Debata bo potekala na eni od srednjih šol, ki so bile aktivne pri projektu, in bo namenjena širšemu krogu dijakov, moderiral pa jo bo izbrani dijak, ki je aktivno sodeloval pri projektu.

Mladi kot nosilci sprememb

Projekt Glas integritete je pokazal, da se mladi želijo pogovarjati o etičnih vprašanjih, če jim ponudimo prostor, kjer jih lahko raziskujejo brez strahu pred napačnimi odgovori. Debata jim omogoča, da preizprašujejo vrednote, razumejo kompleksnost odločitev in vidijo, kako posamezne izbire vplivajo na skupnost. Z razvijanjem argumentov o integriteti ne oblikujejo le svojih stališč, temveč tudi svojo odgovornost do družbe. Morda bodo prav ti mladi tisti, ki bodo s svojo besedo, znanjem in pogumom postavili višje standarde etičnosti v družbi.