Na okrogli mizi so sodelovali Petra Ložar, namestnica pooblaščenke za integriteto na Ministrstvu za naravne vire in prostor, Maja Javoršek, direktorica Skladnosti poslovanja na Zavarovalnici Triglav, Robert Pavšek, pooblaščenec za skladnost in korporativno integriteto v podjetju KOTO d. o. o., Romana Girandon, direktorica Loterije Slovenije, ter Tina Divjak, namestnica predsednika Komisije. Razpravo je moderirala mag. Vita Habjan Barborič, vodja Centra za razvoj in preventivo na Komisiji.

Ključni poudarki razprave

Robert Pavšek je izpostavil, da kultura integritete zahteva jasen signal vodstva: »Poslovodstvo mora kulturo etike in transparentnosti podpirati z dejanji in zaposlenim omogočiti konkretne primere izvajanja, da se etika in skladnost jemljejo resno.«

Petra Ložar je poudarila pomen razumevanja namena ukrepov za krepitev integritete: »Zavedanje pomena javnega sektorja za družbo vodi v razumevanje potrebe po integriteti in osmišlja aktivnosti za krepitev integritete. Razumevanje namena ukrepov vodi k njihovi učinkovitosti, ti pa naprej h kvalitetnejšemu delovanju institucije in dvigu zaupanja v javni sektor. Tako se krog sklene.«

Maja Javoršek je poudarila, da je integriteta predvsem kultura ravnanja, ne le izpolnjevanje predpisov: »Kultura integritete presega zgolj izpolnjevanje predpisov – je način razmišljanja in delovanja, ki gradi zaupanje in odgovorno poslovanje. V Zavarovalnici Triglav skladnost postavljamo v jedro svoje strategije in jo uresničujemo z jasnim tonom vodstva, vključevanjem sodelavcev ter stalnim komuniciranjem in izobraževanji. S tem dokazujemo, da skladnost ni formalnost, temveč temelj trajnostnega razvoja.«

Romana Girandon pa je izpostavila pomen odgovornega vodenja: »Vodje smo tisti, ki moramo delati prav tudi takrat, ko je to težje ali ko bi bilo bolj udobno pogledati stran. Samo s tako naravnanostjo lahko ohranjamo zaupanje – od izziva do izziva, iz dneva v dan, od deležnika do deležnika.«

Nove Smernice Komisije in širši okvir krepitve integritete

Tina Divjak je poudarila, da nadgrajene Smernice za uresničevanje načrtov integritete predstavljajo pomemben premik k bolj uporabnemu, operativnemu in skladnostno naravnanemu sistemu, ki institucijam dejansko pomaga pri obvladovanju tveganj: »Načrt integritete je prisoten že več kot 20 let, ampak nikoli ni zaživel kot orodje, ki je institucijam v vsakodnevno pomoč. Zato smo se odločili za uvedbo pooblaščencev za integriteto in nadgradnjo sistema. Glavni namen načrta integritete tako postaja zagotavljanje skladnosti poslovanja, torej da institucije delajo zakonito, dobro in učinkovito. Pooblaščenec za integriteto pa je tisti, ki ne samo da skupaj z delovno skupino skrbi, da je načrt integritete aktualen, da institucija pravočasno identificira tveganja in se nanje odzove, ampak tudi ozavešča in usposablja zaposlene, ki tako bolje razumejo pomen posameznih ukrepov in jih lažje izvajajo. Vse to pa privede do manj kršitev in bolj kakovostnega dela institucij.«

Udeleženci so se strinjali, da je kultura integritete rezultat skupnih prizadevanj, ki temeljijo na jasni podpori vodstva, vključevanju zaposlenih in doslednem obvladovanju tveganj. Zato bo Komisija tudi v prihodnje razvijala orodja za krepitev integritete ter podpirala institucije pri odgovornem, transparentnem in skladnem delovanju.