Slovenija je letos dosegla 60 točk (lani 56) in se s tem uvrstila na 36. mesto med 180 državami (lani 42.). Kljub pozitivnemu trendu še vedno ostaja pod povprečjem tako EU (letos 64 točk) kot OECD (letos 65 točk). V primerjavi z nekaterimi sosednjimi in primerljivimi državami se je sicer odrezala bolje oziroma je napredovala: Hrvaška je dosegla 47 točk (lani 50), Avstrija 67 (lani 71), Italija 54 točk (lani 56), zgodovinsko najnižji rezultat sta dosegli Francija in Nemčija s 67 in 75 točkami (lani 71 in 78). Estonija z enakim številom točk kot lani, 76, ohranja opazno prednost.

Pomen sistemskih sprememb in preventivno-nadzorstvene vloge Komisije

Napredek Slovenije na indeksu CPI je pomemben signal, da se prizadevanja Komisije in ostalih akterjev za izboljšanje ravni integritete v družbi in zmanjševanje korupcijskih tveganj obrestujejo. Izvajanje Zakona o zaščiti prijaviteljev (ZZpri), priprava predloga nove Resolucije o preprečevanju korupcije, boljša informiranost zavezancev o obveznostih po Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije – vse to tudi prispeva k izboljšanju rezultata in povsod ima Komisija pomembno vlogo, kot izpostavljajo tudi v CPI.

A pri tem Komisija vztraja, da s stanjem še zdaleč ne moremo biti zadovoljni. Zato Komisija izpostavlja, da je nujno nadaljevati aktivnosti  v smeri sistemskih sprememb, predvsem sprejetja nove Resolucije o preprečevanju korupcije, ki jo je Vlada prejšnji mesec poslala v Državni zbor. Njen sprejem bi okrepil strateški pristop države na tem področju in dal podlago za zagon novih ukrepov za preprečevanje korupcije, ki jih bo opredeljeval akcijski načrt. Prav tako ostajajo ključni nadaljnje dosledno izvajanje ZZPri, čim prejšnja priprava sprememb Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK), udejanjanje ničelne tolerance gospodarstva do korupcije v praksi ter ostale preventivno-nadzorstvene aktivnosti Komisije, kot sta nadzor nad izvajanjem zakonodaje in izdajanje priporočil za boljše upravljanje s korupcijskimi tveganji.

»Pričakujemo, da bodo odločevalci še bolj odločno postavili preprečevanje korupcije in krepitev integritete med svoje prioritete. In da bodo sprejeli ustrezne strateške dokumente, kot je Resolucija o preprečevanju korupcije, in s tem prižgali zeleno luč za nove ukrepe pri omejevanju korupcije. Na Komisiji pa bomo še naprej krepili protikorupcijske standarde, za katere smo pristojni, ter s tem utrjevali zavest o vlogi integritete, odgovornosti in transparentnosti,« je dodal dr. Robert Šumi.