Mihelič Sušnik je uvodoma predstavila zaskrbljujoč trend rasti zaznanih tveganjih. V letu 2024 je namreč Komisija prejela 844 prijav suma koruptivnih ravnanj, kar predstavlja nadaljevanje rasti iz leta 2023, ko je bilo prijav 817. V nadaljevanju se je osredotočila na najranljivejša področja, ki so izvajanje javnih naročil, imenovanja vodstev in svetov javnih zavodov ter obravnave in napotitve pacientov na preiskave, kjer se pojavljajo tveganja za neenakopravno obravnavo. Ob tem je poudarila nekatera specifična tveganja, kot so vplivi zunanjih svetovalcev pri javnih naročilih in tveganje nastanka nasprotja interesov, odtekanje notranjih informacij, nedovoljeno vplivanje nepristojnih oseb. Komisija je v zadnjih dveh desetletjih podala že več kot 40 priporočil za omejitev teh tveganj, zadnji sveženj pa je bil izdan leta 2023.

Kot najboljšo varovalko za obvladovanje tveganj je Mihelič Sušnik poudarila integriteto - pričakovano delovanje, skladno z etičnimi načeli in javnim interesom, ki presega zgolj formalno zakonitost. Niti integriteta pa ni odporna na kršitve. Komisija ima trenutno pravnomočno ugotovljenih 28 primerov kršitev integritete, ki zajemajo 29 posameznih ravnanj in oseb. Najpogostejše so bile ugotovljene pri funkcionarjih, županih, poslovodnih osebah in direktorjih zavodov. Med najresnejšimi ugotovljenimi ravnanji so nedovoljeno vplivanje v postopkih, privilegiranje ponudnikov in prirejanje javnih razpisov, nedovoljeno najemanje odvetniških storitev ter zavajanje Komisije in javnosti.

Zdravstvo ostaja področje, kjer transparentnost in integriteta nista le pravni zahtevi, temveč nujna pogoja za ohranjanje zaupanja javnosti in pravične dostopnosti storitev. Današnje usposabljanje je pomemben korak k utrjevanju teh vrednot.