Lapornik je poudaril, da je »visoka stopnja integritete predpogoj etičnega in profesionalnega ravnanja, ki je temelj trajnostnega razvoja družbeno odgovorne organizacije, v katero ljudje zaupajo«, ter dodal, da »integriteta predstavlja imunski sistem – odpornost do korupcije, neetičnosti in oportunizma«.

Kot je pojasnil, krepitev integritete pomeni hkrati tudi krepitev delovanja pravne države, saj integriteta ni le moralna vrednota, temveč sistemska in strukturna zahteva za pregledno, odgovorno in profesionalno upravljanje javnih institucij.

V nadaljevanju je Lapornik predstavil konkretna tveganja, s katerimi se pravosodne institucije srečujejo pri uresničevanju določb Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK). Izpostavil je več sistemskih ranljivosti, med njimi neustrezno vključevanje protikorupcijskih klavzul, neporočanje daril in njihovo neustrezno evidentiranje, nepravilnosti pri poročanju o premoženjskem stanju funkcionarjev, tveganja lobiranja in nastanka nasprotja interesov pri uradnih osebah, nepridobivanje izjave oziroma podatkov o udeležbi fizičnih in pravnih oseb v lastništvu ponudnika ter pomanjkljivo izvajanje načrtov integritete v pravosodnih institucijah.

»Pravnomočne kršitve integritete so pokazatelj nesprejemljivega vodenja v naši družbi,« je opozoril Lapornik in dodal, da si »zaslužimo, da integriteta postane standard, ne le vrednota«.

Komisija za preprečevanje korupcije s sodelovanjem pri takšnih dogodkih nadaljuje svoje preventivno poslanstvo – spodbujanje integritete kot orodja za krepitev zaupanja v institucije in vladavino prava.