Načrt integritete kot ključno orodje preprečevanja korupcije

Mag. Vita Habjan Barborič, vodja Centra za razvoj in preventivo, Sanja Marić, svetnica Komisije, ter mag. Ivijan R. Rojko, raziskovalec svetnik, so za zaposlene Agencije za civilno letalstvo izvedli praktično zasnovano usposabljanje, s poudarkom na primerih iz prakse in aktivnem sodelovanju udeležencev.

Podrobno so predstavili ključne institute ZIntPK, zlasti omejitve poslovanja, nasprotje interesov in lobiranje. Poseben poudarek so namenili pojmu integritete, ki ne pomeni zgolj odsotnosti korupcije, temveč pričakovano ravnanje posameznikov in organizacij pri izvajanju javnih nalog v skladu z zakonom, etičnimi standardi in legitimnimi cilji.

Osrednji del usposabljanja je bil namenjen načrtu integritete, kot procesu za sistematično prepoznavanje, ocenjevanje in obvladovanje korupcijskih ter drugih tveganj. Udeleženci so se seznanili z novimi smernicami za uresničevanje načrtov integritete, z novimi vlogami pooblaščenca za integriteto, jasnejšo razdelitvijo odgovornosti med vodstvom in pooblaščencem, drugačnim pristopom k razvrščanju tveganj. Slušatelji so podrobno spoznali metodologije za identifikacijo tveganj in oblikovanje ukrepov ter obveznosti zavezancev do Komisije, vključno z letnim poročanjem o zaznanih tveganjih, izvedenih ukrepih in spremembah načrta integritete.

Obvladovanje korupcijskih tveganj v praksi

Katja Mihelič Sušnik, vodja Službe za operativo Komisije je zaposlenim Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije predstavila ključne institute ZIntPK in z njimi povezane dolžnosti zavezancev. Poseben poudarek je namenila omejitvam in prepovedim poslovanja ter nasprotju interesov, pri čemer je izpostavila dolžnost izogibanja takim okoliščinam in obveznost izločitve iz postopkov odločanja. Udeleženci so se seznanili tudi z lobiranjem, njegovimi temeljnimi elementi ter razliko med dovoljenim vplivanjem in lobističnimi stiki, s poudarkom na obveznostih lobirancev pri zaznavi in poročanju teh stikov.

V nadaljevanju je Mihelič Sušnik predstavila pojem integritete kot pričakovanega ravnanja posameznikov in institucij ter njihovo odgovornost za preprečevanje tveganj, ki lahko vodijo v zlorabo pooblastil. Opozorila je, da se v realnih postopkih najpogosteje pojavljajo tveganja za kršitve integritete zlasti pri javnih razpisih, zaposlovanjih na vodstvene položaje, naročanju zunanjih storitev in sodelovanju z interesnimi organizacijami. Izpostavila je, da kršitve integritete pogosto izvirajo iz nepoznavanja pravil, napačnih interpretacij ali podcenjevanja videza nasprotja interesov.

Integriteta kot skupna odgovornost

Usposabljanji sta del preventivnih aktivnosti Komisije, namenjenih krepitvi integritete kot temeljnega mehanizma za razvoj družbe z ničelno toleranco do korupcije. Krepitev integritete javnih institucij je dolgoročen proces, ki zahteva aktivno vlogo vseh akterjev, pri čemer ima ključno vlogo vodstvo – z zgledom, jasno razdeljenimi odgovornostmi in podporo zaposlenim.