V uvodnem nagovoru je danes predsednica Komisije pozdravila izvedbo tovrstnih usposabljanj in izpostavila, da se v zdravstvu na vseh ravneh prepletajo različni interesi, zaradi česar je pomembno, da jih vodstva zdravstvenih zavodov znajo pravočasno prepoznati in z njimi upravljati v dobro javnega interesa.

Poudarila je zahtevnost vodenja zdravstvenih zavodov, ki zahteva širok nabor strokovnih znanj in hkrati visoko stopnjo integritete. »Zdravstvo je področje, kjer so v ospredju ljudje in njihovo zdravje. Prav zato sta zaupanje javnosti in integritetno delovanje vseh deležnikov še posebej pomembna,« je povedala.

Posebej je poudarila pomen kakovostnih in aktualnih načrtov integritete, ki zdravstvenim zavodom pomagajo prepoznavati tveganja in določati ustrezne preventivne ukrepe. Pri njihovem oblikovanju in izvajanju Komisija zdravstvenim zavodom nudi strokovno podporo, svetovanje in usposabljanja.

V nagovoru je še spomnila, da je Komisija v preteklih letih pripravila več analiz korupcijskih tveganj v zdravstvu in podala številna priporočila za njihovo zmanjševanje. Nekatera med njimi so bila že upoštevana tudi pri spremembah zdravstvene zakonodaje.

Vodenje z zgledom ustvarja kulturo integritete

V nadaljevanju je Tina Divjak predstavila pomen integritetnega vodenja in vlogo vodstva pri oblikovanju organizacijske kulture. Poudarila je, da integriteta ni zgolj spoštovanje zakonov, temveč usklajenost med besedami in dejanji ter odgovorno ravnanje tudi takrat, ko formalna pravila ne dajejo enoznačnih odgovorov.

Po njenih besedah imajo vodilni pomembno odgovornost, saj s svojim ravnanjem postavljajo standarde vedenja za celotno organizacijo. Zgled vodstva vpliva na medsebojne odnose, pripravljenost zaposlenih za opozarjanje na nepravilnosti, organizacijsko klimo in nenazadnje na zaupanje javnosti v institucijo.

Poudarila je, da integriteta ni zgolj spoštovanje zakonodaje, temveč ravnanje, ki je hkrati etično, odgovorno in usmerjeno v javni interes. Visoka stopnja integritete je po njenih besedah predpogoj za profesionalno delovanje organizacije in temelj zaupanja javnosti.

Predstavila je tudi najpogostejša korupcijska tveganja, ki jih Komisija zaznava na področju zdravstva. Ta se najpogosteje pojavljajo pri postopkih javnega naročanja, imenovanjih članov svetov zdravstvenih zavodov in poslovodnih oseb ter pri posameznih postopkih izvajanja zdravstvenih storitev, kjer lahko nastanejo tveganja neenake obravnave pacientov.

Načrti integritete in zaščita prijaviteljev kot pomembni preventivni orodji

Posebno pozornost je Divjak namenila preventivnim mehanizmom za krepitev integritete, med njimi načrtom integritete, ki organizacijam pomagajo obvladovati korupcijska in druga tveganja, še preden pride do kršitev.

Kot pomemben element zdrave organizacijske kulture je izpostavila tudi zaščito prijaviteljev. Učinkoviti notranji prijavni kanali omogočajo, da organizacija nepravilnosti zazna in obravnava pravočasno, še preden prerastejo v resnejše težave ali postanejo predmet nadzornih postopkov oziroma medijske pozornosti.

Na kratko se je dotaknila še drugih institutov Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki pomembno prispevajo k preprečevanju tveganj za nepravilnosti v javnem sektorju, med drugim nasprotja interesov in pravil glede sprejemanja daril. Oba instituta sta namenjena varovanju nepristranskega odločanja in krepitvi zaupanja v delo javnih institucij.

Divjak je ob tem predstavila tudi podporo, ki jo Komisija nudi zavezancem, med drugim prek spletne učilnice, svetovanja, usposabljanj in sistemskih priporočil za krepitev integritete v organizacijah.