Neodvisna presoja presega izpolnjevanje formalnih pogojev

Na Konferenci korporacijskega upravljanja v organizaciji Združenja nadzornikov Slovenije je Mihelič Sušnik udeležence nagovorila v sklopu konference, namenjenem vprašanju formalne in dejanske neodvisnosti članov nadzornih svetov. Pojasnila je, kaj neodvisno in integritetno ravnanje pomeni pri delu nadzornih svetov ter kako prepoznati in obvladovati nasprotje interesov, s poudarkom na družbah s kapitalsko naložbo države.

Pojasnila je, da izpolnjevanje formalnih pogojev za imenovanje samo po sebi še ne zagotavlja neodvisnega ravnanja. To se pokaže pri konkretnih odločitvah: ali član nadzornega sveta presoja samostojno, strokovno in v interesu družbe ter ali zna prepoznati in zavrniti nedopustne vplive. Pri tem je pomembno pravočasno razkritje okoliščin, ki bi lahko vplivale na nepristranskost njegove presoje ali ustvarile tak videz, ter ustrezno ukrepanje.

Poudarila je tudi, da integriteta vključuje odgovornost za preprečevanje tveganj, še preden ta prerastejo v kršitev. Odločevalec mora znati svojo presojo pojasniti in dokumentirati, varovati zaupne informacije in presoditi, ali njegovo ravnanje sledi namenu funkcije in etičnim standardom. Pri izbiri članov uprav je izpostavila pomen presoje, ali odločitev temelji na strokovnosti in interesu družbe ter ali nanjo vplivajo pričakovanja politike ali občutek dolžnosti vračanja uslug.

Odgovorno odločanje v svetih zdravstvenih zavodov

Na usposabljanju v organizaciji Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije je v okviru vsebin o osebni integriteti in poslovni etičnosti sodelavka Komisije članom svetov javnih zdravstvenih zavodov predstavila institute nasprotja interesov, omejitve pri sprejemanju daril in lobiranje.

Udeleženci so se seznanili z okoliščinami, ki zahtevajo posebno pozornost pri odločanju, denimo kadar se zadeva nanaša na njihove družinske člane ali osebe, s katerimi so osebno, poslovno ali politično povezani. Poudarila je, da so pri obvladovanju nasprotja interesov ključni njihovo pravočasno zaznavanje in pisno razkritje okoliščin ter ustrezno obrazloženo ukrepanje. Izločitev iz obravnave in odločanja o konkretni zadevi mora biti v primeru okoliščin nasprotja interesov celovita, kar pomeni, da posameznik tudi po izločitvi ne sme vplivati na odločanje ali svojega položaja uporabljati za pridobivanje notranjih informacij o tej zadevi.

Poseben poudarek je Mihelič Sušnik namenila odzivanju na nedovoljene pritiske. Predstavila je pomen njihovega dokumentiranja, zavrnitve nedopustnih zahtev in obveščanja nadrejenih oziroma pristojnih institucij. Ob tem je izpostavila potrebo po jasnih notranjih pravilih, ki zaposlenim povedo, kako ravnati ob poskusih vplivanja. Med področji, ki zahtevajo posebno pozornost, je navedla kadrovske postopke, javno naročanje in naročanje storitev zunanjih strokovnjakov.