Habjan Barborič je uvodoma poudarila, da je visoka stopnja integritete temelj zaupanja javnosti ter predpogoj za etično in profesionalno ravnanje v javnem sektorju. Izpostavila je, da osebnostna integriteta pomeni skladnost med besedami in dejanji, skupek vrlin (pravičnost, poštenost, transparentnost ipd.) in odsotnost neetičnega ravnanja, pri čemer zakonitost in strokovnost nista enaki etičnosti. Pri tem je izpostavila vodenje z zgledom - z integriteto, s čimer so povezani poštena in pravična obravnava zaposlenih, vključujoče vodenje, prevzemanje odgovornosti in dajanje zgleda. Opisano ustvarja delovno okolje, ki spodbuja integriteto.

Načrt integritete kot orodje – orodje za skladnost poslovanja

V nadaljevanju je pozornost namenila prenovljenim smernicam načrtov integritete, ki prinašajo pomembne novosti, med drugim jasno razmejitev vlog predstojnika institucije in pooblaščenca za integriteto, novo razvrščanje tveganj ter razširjene naloge pri spremljanju in poročanju o ukrepih. Načrti integritete tako postajajo osrednje orodje za prepoznavanje in obvladovanje vseh ključnih tveganj organizacije – ne zgolj korupcijskih, temveč tudi drugih tveganj, povezanih z zakonitostjo, etičnostjo in ugledom institucije

Na usposabljanju so načelniki upravnih enot spoznali konkretne primere dobrih in slabih praks pri opredeljevanju tveganj, razpravljali o odgovornosti vodij pri vzpostavljanju ničelne tolerance do neetičnih ravnanj in se seznanili z obveznostmi poročanja Komisiji.

Usposabljanje je del širših prizadevanj Komisije za krepitev integritete v javnem sektorju, zlasti na vodstveni ravni, kjer ima zgled vodij ključno vlogo pri oblikovanju kulture etičnega ravnanja.