O vprašanjih kakovosti, sodelovanja in krepitve integritete v javni upravi smo se pogovarjali z izr. prof. dr. Tatjano Kozjek, prodekanjo za študijske zadeve na Fakulteti za upravo in predsednico programskega sveta DSU ter namestnico predsednika Komisije za preprečevanje korupcije (Komisija) Tino Divjak. Slednja bo na DSU sodelovala na okrogli mizi »Kakovosti državnih organov«, na kateri bo predstavila pogled Komisije na povezavo med kakovostjo in kulturo organizacijskega ravnanja.

Septembrska številka KPK Vestnika izpostavlja integriteto kot sestavni del kakovostne javne uprave in v ospredje postavlja letošnje DSU, ki bodo 25. in 26. septembra v Portorožu. Konferenca DSU z naslovom »Javna uprava za družbo prihodnosti« bo odprla prostor za razpravo o tem, kako zagotoviti, da bo uprava ne le učinkovita, temveč da bo tudi poosebljala družbene vrednote – zavezana visokim etičnim standardom. Osredotočala se bo na prihodnost delovanja javnega sektorja in ponudila prostor za razmišljanje o obstoječih praksah, izmenjavo izkušenj in predstavitev rešitev.

Intervju je del spletnega novičnika Komisije, ki naročnike vsak mesec obvešča o našem delu ter ostalih aktualnih informacijah s področja našega delovanja in pristojnosti. Vabljeni k naročnini nanj!

INTERVJU: izr. prof. dr. Tatjana Kozjek

Predsednica programskega odbora DSU 2025, prodekanja za študijske zadeve na Fakulteti za upravo

Zakaj ste za osrednje teme Dnevov slovenske uprave izbrali prav prihodnost uprave in pomen vrednot, kot sta kakovost in integriteta?

V času hitrih družbenih sprememb, ki so posledica digitalizacije, globalizacije, demografskih in drugih sprememb, je nujno, da so organizacije v javnem sektorju odzivne, učinkovite, se hitro učijo in delujejo v skladu z ustreznimi vrednotami. Kakovost in integriteta pripomoreta k večji transparentnosti, preprečevanju korupcije, odgovornosti, preglednosti, učinkovitejšemu nadzoru, stalnim izboljšavam, učinkovitosti in uspešnosti doseganja zastavljenih ciljev.

Zaupanje javnosti v delovanje organizacij v javnem sektorju je tesno povezano z doživljanjem njihove poštenosti in učinkovitosti, kar potrjujejo tudi tuje raziskave. Kakovost in integriteta se dopolnjujeta, zato je treba v organizacijah zagotoviti, da zaposleni z etičnim ravnanjem utrjujejo legitimnost in z usmerjenostjo k rezultatom potrjujejo kakovost delovanja organizacij.

Za zagotavljanje kakovostnih javnih storitev so torej potrebni kakovostni državni organi in sistematično merjenje kakovosti zakonodaje, ki jo pripravljajo, na dokazih podprto oblikovanje politik, zaposlovanje »pravih ljudi na prava delovna mesta«, medsebojno sodelovanje ter izmenjava dobrih (in slabih) izkušenj (praks) v organizacijah in med njimi na različnih ravneh javnega sektorja. V tem kontekstu se porajajo različna vprašanja, in sicer: kako izmeriti kakovost (delovanja), ali so formalni kazalniki dovolj, kako rezultati merjenj vplivajo na oblikovanje politik?

Kateri so največji izzivi pri ohranjanju integritete v javnem sektorju in kako vplivajo na kakovost delovanja institucij?

Pogosto se zaposleni še vedno premalo zavedamo pomena integritete pri svojem ravnanju. Neenotno dojemanje etičnosti med zaposlenimi iste organizacije vodi v neenotne prakse. Pomanjkanje sistematičnega merjenja in spremljanja etičnih tveganj dodatno omejuje sposobnost organizacij za pravočasno prepoznavo in obvladovanje morebitnih kršitev, to pa ustvarja okolje, v katerem kršitve pogosto ostanejo nekaznovane.

Poleg teh notranjih izzivov na organizacije javnega sektorja vplivajo tudi zunanji, kot so klientelizem, pomanjkljiva transparentnost in neučinkoviti nadzorni mehanizmi, politični pritiski in vplivi zunanjih deležnikov, ki dodatno otežujejo ustrezno ravnanje zaposlenih in neposredno vplivajo na zaznano kakovost delovanja organizacij v javnem sektorju. Zmanjšuje se zaupanje vanje, krepi se občutek nepravičnosti in spodkopava legitimnost delovanja javnega sektorja.

V tem kontekstu ima pomembno vlogo tudi Komisija za preprečevanje korupcije, ki s svojimi preventivnimi dejavnostmi (npr. izvajanjem izobraževanj, sodelovanje na Dnevih slovenske uprave …) in nadzornimi dejavnostmi pomembno dopolnjuje etične mehanizme ter prispeva k vzdrževanju visoke ravni integritete v javnem sektorju.

Kako pomembno vlogo ima vodstvo javnih institucij pri uveljavljanju vrednot?

Vodje na vseh ravneh organizacije so ključni pri strateškem umeščanju vrednot v cilje, politike in procese organizacije, pri zaposlovanju »pravih ljudi na prava mesta« ter gradnji ugleda javnega sektorja kot privlačnega in odgovornega delodajalca. S svojo vlogo pri oblikovanju in izvajanju notranjih mehanizmov – kot so kodeksi ravnanja, sistemi notranjih prijav in stalno izobraževanje – ustvarjajo temelje za kulturo integritete.

S svojim ravnanjem in odločitvami delujejo kot vzorniki, kakšno je sprejemljivo vedenje v organizaciji. S spodbujanjem učenja, etičnega ravnanja, kakovostnega delovanja in prevzemanja odgovornosti omogočajo, da integriteta in kakovost postaneta del vsakodnevnega delovanja.

Poleg tega vodje skrbijo za blaginjo zaposlenih – z zagotavljanjem enakih možnosti, raznolikosti in vključujočega delovnega okolja prispevajo k vzpostavljanju sodelovanja, pripadnosti in zaupanja med zaposlenimi. S tem spodbujajo medsebojno učenje, odprto komunikacijo, zavzetost in občutek odgovornosti.

DSU so znani po tem, da povezujejo stroko in prakso. Kako vidite vlogo te interdisciplinarnosti v iskanju konkretnih rešitev za upravljanje javnega sektorja?

Interdisciplinarnost ima pomembno vlogo, saj omogoča celostno razumevanje kompleksnih izzivov ter oblikovanje izvedljivih in celovitih etično sprejemljivih rešitev. Preplet upravnih, pravnih, informacijskih in organizacijskih znanj omogoča rešitve, ki niso zgolj teoretične, temveč so uporabne in prilagojene realnim potrebam. Ključno pri tem je sodelovanje med zaposlenimi v organizacijah v javnem sektorju in raziskovalci. Odličen primer takšne prakse je Upravna svetovalnica Fakultete za upravo Univerze v Ljubljani – platforma, ki povezuje znanje in izkušnje ter prispeva k večji pravni varnosti, boljšemu razumevanju upravnih postopkov in višji kakovosti javnih storitev.

Interdisciplinarno sodelovanje je nujno tudi pri oblikovanju kazalnikov kakovosti in konkretnih ukrepov, ki temeljijo na podatkih, izkušnjah in etičnih razmislekih. S tem se krepi strokovnost in kakovost odločitev ter legitimnost in zaupanje javnosti v javni sektor.

Kaj bi se po vašem moralo dolgoročno spremeniti v razumevanju kakovosti v javnem sektorju – tako na ravni politike kot uprave?

Kakovost je treba obravnavati kot večdimenzionalni koncept, ki vključuje zakonitost, učinkovitost, integriteto, poštenost, vključevanje in pravično obravnavo tako zaposlenih kot uporabnikov storitev. Kakovost mora postati temeljno vodilo oblikovanja in izvajanja javnih politik, pri čemer je ključno usmerjanje pozornosti na dejanske učinke za družbo in ne zgolj na doseganje postavljenih ciljev. Politika mora spodbujati sodelovanje med deležniki, povezovati teorijo s prakso ter zagotavljati ustrezne institucionalne pogoje in strokovno podporo, ki omogočata spremljanje in stalno izboljševanje ob prilagajanju spremembam v okolju.

Na ravni organizacij v javnem sektorju je nujno razumeti kakovost kot sestavni del vsakodnevnega ravnanja. Zaposleni morajo prepoznati svojo vlogo k izboljševanju storitev, kar zahteva kulturo odgovornosti, integritete, pravičnosti, odzivnosti, odprtosti in pripravljenosti na učenje iz napak. Tako bo kakovost prispevala k večji legitimnosti, zaupanju javnosti in dolgoročni učinkovitosti delovanja javnega sektorja.

Kaj bi si želeli, da bi udeleženci letošnjih DSU odnesli kot ključno sporočilo konference?

Da je kakovost v javnem sektorju neločljivo povezana z ljudmi, procesi, vrednotami in sodelovanjem znotraj organizacij javnega sektorja, med njimi, z njihovim širšim okoljem in tudi mednarodno. Za uspešno obvladovanje izzivov, povezanih z razvojem in izboljšavami javnega sektorja, je ključno vzpostaviti trajen dialog z vsemi deležniki. Kakovost ne sme temeljiti zgolj na pravnih okvirih in formalnih kazalnikih – oblikovanje politik mora biti podprto z dokazi, podatki in kritično presojo, saj to omogoča oblikovanje rešitev, ki so učinkovite, etične in sprejemljive za državljane. Še posebej pomembno je ravnanje zaposlenih, ki mora temeljiti na vrednotah kakovosti, integritete, sodelovanja in pravičnosti, s čimer javni sektor krepi zaupanje javnosti, ohranja legitimnost in učinkovito odgovarja na družbene izzive.

Kratki poudarki: Tina Divjak

Namestnica predsednika Komisije, članica programskega odbora DSU in govorka na okrogli mizi “Kakovost državnih organov”

Zakaj je za vas vprašanje kakovosti v javnem sektorju neločljivo povezano z integriteto – in ali je to povezavo težko uveljaviti v praksi?

Preprosto: storitev ne more biti kakovostna, če ni opravljena strokovno, transparentno, odgovorno, pošteno in pravično, torej integritetno. Državljani upravičeno pričakujemo kakovostne storitve. Verjamem, da si velika večina javnih uslužbencev prizadeva delati kakovostno in integritetno, ne moremo pa si zatiskati oči pred pritiski (npr. čas, prevelik pripad zadev, različni interesi, pritiski okolice in želje po takšni ali drugačni rešitvi zadeve), s katerimi se uslužbenci soočajo praktično vsakodnevno. V takšnem okolju hitreje pride do zdrsa, četudi je dobronameren. 

Kaj boste na okrogli mizi posebej poudarili – in kje vidite največje izzive glede kakovosti in integritete v delovanju državnih organov?

Kakovostno delo katerekoli institucije se začne pri glavi, pri vodenju z zgledom in razvijanjem kulture integritete v organizaciji. Vodje morajo biti dobri managerji in voditi z zgledom – se obnašati in delati tako, kot zahtevajo od svojih podrejenih. Zaposlene je treba vključevati v razvoj in sprejemanje odločitev, spodbujati kritično mišljenje in razprave o izboljšavah. Zaposleni morajo razumeti namen in rezultate svojega dela (Zakaj je nekaj treba? Kam bo to vodilo? Kako naprej?), saj lahko le z razumevanjem delovnega procesa dobro opravijo svoj del. Zaposlene je treba obravnavati pravično in pošteno, jasno komunicirati spremembe, dajati povratne informacije. Vse našteto so načini graditve organizacijske kulture. V osnovi gre za spodbujanje pozitivne delovne klime, ki je nujen pogoj za kakovostno delo.

Ali se vam zdi, da nekateri organi kakovost enačijo predvsem z učinkovitostjo, ne pa tudi z vrednotami, kot so poštenost, transparentnost in odgovornost?

Mislim, da ne. Prepričana sem, da se večina ljudi zaveda pomena integritete. Vprašanje pa je, če jim okolica omogoča, da v vsaki situaciji ravnajo integritetno.