Na spletnem usposabljanju za poročanje premoženjskega stanja je Žarko Lipovec zavezancem pojasnjeval, kako izpolniti njihove dolžnosti, jih opozoril na najpogostejše (ne)namerne napake ter odgovarjal na vprašanja udeležencev usposabljanj. Ta so v večini izhajala iz konkretnih primerov, s katerimi se srečujejo zavezanci, pri čemer je sodelavec Komisije posebej poudaril, da pri poročanju premoženja Komisija nikakor ne išče malenkostnih napak, ob vsebinskih dilemah pa se zavezanci vedno lahko obrnejo na Komisijo.

Še posebej je udeležence opozoril tudi na spremembo stališča Komisije glede poročanja zavezancev, ki najpozneje v enem mesecu po prenehanju funkcije nastopijo isto ali drugo funkcijo pri istem ali drugem organu. Odslej morajo namreč vsi novoimenovani funkcionarji po nastopu nove funkcije oziroma mandata Komisiji poročati o celotnem premoženjskem stanju, tudi če so to v preteklosti že storili. V praksi se je namreč dogajalo, da nekateri zavezanci, ki so svoje funkcije nepretrgoma opravljali daljše obdobje, podatkov o premoženjskem stanju niso poročali že deset ali več let.

Nadzor nad premoženjskim stanjem zavezancev pa je eden osnovnih pogojev preglednosti in zaupanja v javne funkcije, zato pomeni neločljiv del integritete javnega sektorja. S spremljanjem in nadzorom nad premoženjem se spodbuja in krepi transparentnost v procesih in postopkih izvrševanja javne oblasti, pri opravljanju javnih funkcij ter upravljanju javnih zadev.

O tem, kakšna dejanja predstavljajo kršitve integritete in kako Komisija vodi postopke v praksi, pa je Katja Mihelič Sušnik pojasnila zaposlenim na Upravni enoti Kranj.

Začrtala je tudi razliko med lobiranjem ter nedopustnim, neetičnim ali celo nezakonitim vplivanjem, opozorila na pomen nepristranskega in zakonitega delovanja v javnem interesu ter ponudila konkretne korake ob zaznavi pritiskov: to so opozorilo, dokumentiranje pritiskov, zavrnitev izvedbe oziroma odklonitev naloge, poročanje nadrejenim in prijava pristojnim institucijam. Opozorila je, da so za učinkovito obvladovanje izvajanja vplivov ključna vzpostavljena notranja pravila in protokoli, s katerimi morajo biti seznanjeni vsi zaposleni.

Mag. Vita Habjan Barborič pa je predstavila širši okvir krepitve integritete v javnem sektorju, ki temelji na osebni in kolektivni odgovornosti ter na načelih transparentnosti, odgovornosti in ustreznega upravljanja javnih zadev. Posebej pomembno je prepoznavanje tveganj, ki še ne pomenijo kršitev, temveč opozarjajo na potencialne ranljivosti v delovnih procesih. Bolj kot organizacija prepozna takšna tveganja, učinkoviteje jih lahko preprečuje.