V nadaljevanju izpostavljamo razmišljanja predstavnikov Evropskega statističnega urada (Eurostat) in Statističnega urada Republike Slovenije (SURS), kakšen pomen imajo statistika, integriteta in aktivno državljanstvo v času, ko svet oblikujejo mladi oziroma najmlajši. Izpostavljamo tudi, kako Komisija prek sodelovanja z mladimi in nevladnimi organizacijami odpira vrata sodelovanju in zaupanju že v najzgodnejših fazah državljanske poti.

Pomen podatkovne pismenosti mladih

Če želijo mladi kritično razmišljati in biti aktivni državljani, je koristno, da so ustrezno informirani in te podatke smiselno interpretirajo ter ne nasedajo dezinformacijam. Za to, da pripadniki t. i. generacije Z (po najpogostejših podatkih so to rojeni med 1997 in 2012) primerno razumejo okolje in svet, v katerem živijo, z različnimi spletnimi aktivnostmi in dogodki v živo skrbijo tudi na Statističnem uradu RS (SURS) – izvajajo delavnice in seminarje, pripravljajo spletna gradiva, se z njimi pogovarjajo v živo in podobno.

»Mladi so za nas zelo pomembna skupina uporabnikov, ker bodo mnogi med njimi v prihodnosti zagotovo uporabljali statistične podatke, zato je pomembno, da so statistično pismeni. Hkrati jih spodbujamo k aktivnemu državljanstvu, saj bodo kot podjetniki ali pa posamezniki morda v prihodnosti pozvani k poročanju statističnih podatkov in je za SURS pomembno, da se na to pozitivno odzovejo. Zato dijakom in študentom ponujamo številne možnosti, da spoznajo delo SURS, pomen uporabe uradnih statističnih podatkov v vsakdanjem življenju ter se naučijo podatke poiskati, prikazati in ustrezno interpretirati,« pove Simona Klasinc Rozman iz SURS. Zlasti pravilen prikaz je za SURS zelo pomemben, zato dijake na seminarjih zelo nazorno opozarjajo na pogoste pomanjkljivosti.

Evropske statistične igre kot popularna protiutež poplavi dezinformacij

Tiste »najbolj zagrete« spodbujajo k sodelovanju na Evropskih statističnih igrah. Gre za tekmovanje vseevropskih dijakov, nastalo na pobudo Eurostata in nacionalnih statističnih uradov, kot je SURS, od šolskega leta 2017/2018 dalje. Njihov namen je dvigniti raven statistične pismenosti med dijaki in njihovimi učitelji. Nastale so kot odgovor na prekomerno zasičenost z (dez)informacijami s poudarkom na tem, kako pomembno je poznati prava, uradna dejstva in številke, če želimo imeti informirane odločevalce in nenazadnje tudi bolj informirano družbo, pojasnjuje Tiny Vandewiele iz Eurostata: »Prizadevamo si, da bi mladi sprejeli uradno statistiko, s čimer lahko kritično razmišljajo o svetu, razlikujejo med dejstvi in ​​fikcijo ter sprejemajo premišljene odločitve – denimo glede izobrazbe, kraja bivanja in ocenjevanja vladnih politik. Razumevanje podatkov, pomembnih za njihovo vsakdanje življenje, je ključnega pomena za razvoj potrebnih kritičnih miselnih veščin.« O tem, kako Evropske statistične igre opolnomočijo mlade, je Eurostat posnel tudi posebno epizodo svojega podkasta (objavljena je na platformah Spotify, Apple podcasts in YouTube).

In očitno jim to uspeva, saj se iger vsako leto udeleži več dijakov: prvo leto je sodelovalo 11 tisoč učencev iz 11 držav, v minulem šolskem letu 2024–2025, ko so potekale že osme igre, pa skoraj 27.000 učencev iz 21 držav. V Sloveniji, ki na igrah sodeluje vse od začetka, je prvo leto sodelovalo 400 dijakov iz 30 srednjih šol, na zadnjih letošnjih igrah pa že 1.370 dijakov iz 54 šol. Tekmovanje je trostopenjsko: najprej poteka na šolski ravni, nato na nacionalni in nazadnje na evropski, pojasnjuje Mateja Oman, ki na SURS sodeluje pri organizaciji  iger: »Dijaki tekmujejo ekipno, opraviti pa morajo več različnih izzivov – najprej rešujejo spletni test, potem pripravljajo raziskovalno nalogo, v evropskem finalu, kjer se pomerijo najboljše ekipe iz vseh sodelujočih držav, pa pripravijo video o določeni temi.«

Tehnologija, inovacije in trajnostni razvoj – usmeritve za boljši svet

Kakopak, video – komunikacijska oblika, ki jo mladi najbolj razumejo. So namreč prva generacija t. i. digitalnih domorodcev, saj jim je bila tehnologija položena že v zibelko. »Po zadnjih razpoložljivih podatkih so praktično skoraj vsi predstavniki generacije Z uporabljali internet večkrat dnevno (99 %); med preostalo populacijo (25-74 let) je bilo takih uporabnikov interneta 84 %. Skoraj tri četrtine predstavnikov generacije Z je obvladalo vsaj osnovne digitalne veščine, medtem ko je bilo med ostalo populacijo takih nekaj več kot polovica,« s podatki postreže Mojca Merc, prav tako članica ekipe za organizacijo iger.

Tovrstno »konzumiranje« digitalnih vsebin kot nekaj samoumevnega so mladi tekmovalci izpostavljali tudi v svojih videih, med katerimi sta žirijo najbolj prepričali ekipa Portugalske v kategoriji 16-18 let in ekipa Romunije v kategoriji 14-16 let. Skupno se je za nagrade potegovalo deset finalistov; slovenskih dijakov v finalu tokrat ni bilo, čeprav so svoj izjemen potencial že večkrat pokazali z dvema zmagama in uvrstitvami med prvih pet najboljših na preteklih tekmovanjih, pojasni Mojca Merc.

Raba tehnologije je bila praktično pri vseh letošnjih finalistih na prvem mestu med omenjenimi značilnostmi njihove generacije; sledile so skrb za okoljsko problematiko, visoka raven izobrazbe, nerazumevanje in (ne)utemeljeni stereotipi starejših generacij, a hkrati vpliv nanje (zlasti glede digitalizacije) in medsebojno sodelovanje. Dotaknili so se tudi duševnega zdravja in (zdravega) življenjskega sloga. Predvsem pa so v izdelke vpletli veliko mero optimizma glede svoje generacije – da ni vse tako brezupno, kot jih pogosto vidijo starejši. Že res, da gen Z morda uporablja drugačne, pretežno digitalne metode, a medgeneracijski cilji so isti – boljši svet.

Na integriteti svet mladih stoji

Na Komisiji se vsekakor zavedamo pomena mladih tudi za krepitev integritete v družbi. Prav zato jih nagovarjamo s številnimi aktivnostmi in projekti. Integriteto jim približujemo z zgledom vzornikov – ambasadorjev integritete; v projektu Integriteta: skupni cilj generacij vzgajamo odgovorne državljane že od vrtca dalje; naše vsebine umeščamo v fakultetne predmete (npr. letos v sodelovanju s Fakulteto za upravo), študentom se posvečamo tudi v vsakoletnem Tednu preprečevanja korupcije; lani in letos razpis za nevladne organizacije namenjamo ozaveščanju mladih o integriteti; v okviru študijskega obiska državnih institucij gostimo gimnazijce in podobno. Zgolj ustrezno informirana mladina namreč lahko sprejema prave odločitve, ne naseda političnim puhlicam in populizmu, kritično razmišlja ter tako postane pojem aktivnega državljanstva.

»Na Komisiji veliko truda namenimo gradnji družbe z integriteto. Mladim približujemo miselnost, da se poštenost splača in da naj ravnajo tako, da jim bodo drugi s ponosom sledili, čeprav je to velikokrat težko. Družba, ki jo tvorijo aktivni posamezniki, ki od sebe in od drugih zahtevajo pošteno ravnanje in opozarjajo na kršitve, je veliko bolj odporna na korupcijska in druga nezakonita ravnanja,« je ob tem povedala namestnica predsednika Komisije Tina Divjak.

Humor, optimizem in – spremembe?

Prav to navdihuje tudi Tiny Vandewiele: »Veselimo se vsakoletnih iger, saj se glasovi mladih slišijo skozi strastne in ustvarjalne videoposnetke o družbenih temah, ki navdihujejo in motivirajo organizatorje ter ponujajo upanje za prihodnost. Tako so nas letošnji zmagovalci navdušili z dovršeno izdelavo, kjer sta vsaka beseda in prizor imela svoj pomen. Še posebej cenimo duhovito pripovedovanje zgodb in pogumno zavzemanje za družbene spremembe v vseh generacijah.«

Podobno meni tudi Simona Klasinc Rozman, saj na SURS pogosto poudarjajo, da je statistika lahko tudi zabavna. »Takšni izdelki nas dodatno motivirajo, da mlade čim bolj aktivno spodbujamo k sodelovanju na Evropskih statističnih igrah in k delu s podatki. Upamo, da jih bomo tako navdihnili tudi za poklic podatkovnega znanstvenika, kjer bodo svoje digitalne veščine lahko izkoristili za poglobljeno analizo in interpretacijo podatkov.«

Ali torej generacija Z že spreminja svet? Morda bomo za odgovor na to morali počakati do naslednjih Evropskih statističnih iger, da bodo zbrani podatki bolj reprezentativni in celoviti.

Od Portugalske prek Litve do Grčije

V letošnjem evropskem finalu tekmovanja Evropske statistične igre je kot članica žirije sodelovala tudi svetnica za odnose z javnostmi na Komisiji Iva Gruden. Njena naloga je bila ocenjevanje videov z naslovom Ali generacija Z spreminja svet (v izvirniku Is Gen Z changing the world?)? Delo je bilo izredno zahtevno, a tudi zelo izpolnjujoče: »Iskreno je bilo med vsem krasnimi finalisti težko izbrati tistega, ki bi mu namenili največ točk. Seveda so se videi dijakov med seboj razlikovali v sporočilnosti, uporabi podatkov, prikazu in tehnični dovršenosti, a ko smo jih ocenjevali kot celoto, je bil kar izziv poenotiti se glede zmagovalcev. Ne glede na končni vrstni red pa so me navdušili izvirnost, dramaturški lok in pozitivna sporočila vseh sodelujočih, ki jim še enkrat čestitam za vložen trud.«

V kategoriji A (16-18 let) so tako zmagali Portugalci z ekipo TEAMXII2, sledili so jim francoska ekipa ARCTAN, španska LAGOAS1, luksemburška ALPHA17 in vnovič francoska LESWEBERS. V kategoriji B (14-16) pa so slavili Litvanci z ekipo D.A.D., za njimi so se uvrstili nemška ekipa FARAO, italijanska MYSTAT, romunska IMC-ST in grška PIERCE_1. Podelitev nagrad je potekala 24. junija letos v Lizboni na Portugalskem, na kateri so zmagovalni mladi spregovorili tudi o svoji motivaciji za tekmovanje in občutkih ob nagradi.

Statistično odgovoren = pošten in spoštljiv

Pogovarjali smo se z zmagovalno ekipo kategorije A s Portugalske, ki je izpostavila tesno povezavo med statistiko in integriteto.

Kot prvo seveda - zakaj ste se odločili za sodelovanje na letošnjih Evropskih statističnih igrah?

Želeli smo se lotiti izziva, s katerim bi šli onkraj naše cone udobja. Kar se je začelo kot radovednost, je postalo pustolovščina: veliko smo se naučili, se smejali, razpravljali o podatkih in rasli – kot ekipa in kot posamezniki. To je bilo več kot le tekmovanje; to je bila priložnost, da statistiko uporabimo pri resničnih, pomembnih vprašanjih, da raziščemo njen dejanski vpliv.

Poleg tega, kar ste poudarili v videu, kaj še lahko poveste o svoji generaciji Z? Na primer, ali obstaja življenje brez pametnega telefona?

V teoriji, da. Toda zakaj bi si to želeli? Naša generacija je odraščala povezana, z dostopom do informacij in orodij, o katerih so prejšnje generacije lahko le sanjale. S tem pa pride tudi odgovornost: vse to moramo uporabljati kritično in zavestno, premišljeno. In prav tu je statistika pomembna; pomaga nam razumeti podatke, prepoznavati trende, preverjati vire ter se izogibati lažnim novicam in manipulacijam.

Kako bi statistiko povezali z vrednotami, kot so poštenost, odgovornost, integriteta?

Morda se sliši presenetljivo, vendar sta statistika in etika tesno povezani. Številke je mogoče izkrivljati in govoriti polresnice – in to je nevarno. To tekmovanje nas je spodbudilo k razmisleku o tem, kako uporabljamo podatke. Ugotovili smo, da biti statistično odgovoren pomeni biti pošten in spoštljiv do tistih, ki bodo prejeli informacije. Statistika je znanost, da, vendar ima tudi veliko vrednost.

Čaka vas poletje - kako ga boste preživeli?

Po dolgih urah dela na tem projektu – in številnih neprespanih nočeh, ko smo se pripravljali na izpite iz matematike – je načrt preprost: počitek (in zaslužili smo si ga!). Toda, zahvaljujoč statistiki, bomo na svet gledali z budnim očesom. Kdo ve? Morda bomo začeli analizirati, koliko sladoleda pojemo na teden ... ali pa, ali je naš čas na TikToku dosegel nezdravo raven!

Kaj bi sporočili vsem, ki bi se tekmovanja želeli udeležiti v prihodnje?

Naredite to zase! Povabite svoje prijatelje in učitelja ter se prijavite. Naučili se boste novih stvari, si postavili izziv ter odkrili več o svetu in o tem, kdo ste. Morda boste celo ugotovili, da je statistika presenetljivo zabavna! In v primeru zmage te čaka še več: priložnost, da odkriješ novo mesto, spoznaš udeležence iz drugih držav in njihovo kulturo, ustvariš lepe spomine in prejmeš bogate nagrade!