V razpravi so sodelovali prof. dr. Miroslav Cerar, dekan Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, Peter Pogačar, generalni direktor Direktorata za javni sektor na Ministrstvu za javno upravo, mag. Irena Prijović, izvršna direktorica Združenja nadzornikov Slovenije, Nika Kunaver, novinarka 24ur, POP TV, Sonja Levstik, PhD, svetovalka za mednarodne odnose pri italijanskem ANAC, in dr. Robert Šumi, predsednik Komisije za preprečevanje korupcije. Dogodek je moderirala Katja Mihelič Sušnik, vodja Službe za operativo na Komisiji.

V razpravi so udeleženci predstavili svoje poglede na to, kako naj javni sektor upravlja prehode zaposlenih v gospodarstvo ter kako naj se zaščiti pred tveganji, ki lahko nastanejo ob obratnem prehodu – ko posamezniki iz gospodarskega ali interesnega okolja prestopijo v javne funkcije. Spregovorili so tako o pozitivnih učinkih prehodov, kot so prenos znanja in izkušenj, kot o tveganjih za nastanek nasprotij interesov, klientelizem in neustrezno kadrovanje. Zaradi tega so nujna ustrezna pravila, transparentnost in nadzor, ki bodo omejili možnosti zlorab ter zagotovili strokovnost in kompetence pri zapolnjevanju ključnih funkcij.

Ključni poudarki razprave

Prof. dr. Miroslav Cerar je izpostavil pomen osebne integritete in etike: »Nemogoče se je izogniti klientelizmu, če ni etične kulture in tu v Sloveniji nismo na ustrezni ravni«. Poudaril je, da je treba ustrezno nadgraditi zakonodajo, hkrati pa tudi vzpostaviti kulturo spoštovanja nadzornih institucij in delovanje z zgledom – tako vodstvenih kadrov kot drugih.

Peter Pogačar je dejal, da mora biti vsak poseg v svobodo izbire zaposlitve premišljen in tudi ustrezno ovrednoten. »V interesu vseh, tako javnih uslužbencev kot funkcionarjev, je, da so pravila igre jasna,« je izpostavil nujnost vnaprej znanih predpisov, ki pa morajo biti ciljno opredeljeni, torej za posamezne skupine zaposlenih v specialnih zakonih. 

Mag. Irena Prijović je povedala, da Zakon o slovenskem državnem holdingu ureja šestmesečno omejitev oz. t. i. obdobje ohlajanja za imenovanja članov nadzornih svetov, medtem ko takšnih zakonskih omejitev za člane uprav ni: »Združenje nadzornikov je izdalo stališče, da se enaka strogost, kot velja za nadzornike, uporabi tudi za uprave družb v državni lasti. To se zdaj ureja v statutih družb. Vprašanje sicer je, ali je 6 mesecev dovolj dolgo obdobje ohlajanja.«

Nika Kunaver je poudarila, da je novinarsko spraševanje o prehodih in postopkih ne le legitimno, temveč ena temeljnih dolžnosti novinarjev. »Sam prehod ni nujno sporen – sporen postane šele takrat, ko obstaja utemeljen sum, da je v ozadju nekaj drugega, nekaj dogovorjenega,« je opozorila.

Sonja Levstik, PhD je predstavila italijansko zakonodajo na tem področju, ki je ena najstrožjih v Evropi, in izpostavila, da lahko mobilnost strokovnjakov med javnim in zasebnim sektorjem pomembno prispeva k razvoju države, vendar le, če je urejena strogo, pregledno in odgovorno. »Le z ustreznimi varovalkami lahko učinkovito ocenjujemo kompetence ter hkrati preprečujemo neprimerna vmešavanja in sive cone, ki slabijo zaupanje v javno upravo,« je dodala.

Urejeni prehodi so v interesu javnosti in integritete

Predsednik Komisije dr. Robert Šumi je izpostavil, da morajo biti prehodi med sektorji urejeni tako, da ne ogrožajo javnega interesa in da posamezniku ne omogočajo neupravičenih prednosti zaradi preteklih pristojnosti ali dostopa do informacij. »Vrtljiva vrata so pomemben institut krepitve pravne države in zelo malo je treba, da povrnemo zaupanje, da sistem funkcionira. Tudi s tako majhnim številom prebivalcev, kot jih imamo v Sloveniji, lahko uspešno obvladujemo nasprotje interesov in ravnamo integritetno. Šteje pa vodenje z dobrim zgledom, ki mora potekati od vrha, z vodilnih funkcij, navzdol.«