Novice
Vse novice
Kohezijski dan: integriteta kot sistemska rešitev za obvladovanje tveganj
Vodja Službe za operativo Komisije za preprečevanje korupcije (Komisija) Katja Mihelič Sušnik je danes izvedla usposabljanje za vodje projektov in skrbnike pogodb Ministrstva za zdravje Republike Slovenije ter nekatere upravičence. Usposabljanje s področja integritete, nasprotja interesov in korupcijskih tveganj je bilo del programa Kohezijskega dneva 2026, ki je potekal v Ljubljani v organizaciji Ministrstva za zdravje.
Mihelič Sušnik je v svojem prispevku poudarila, da so poleg postopkovne pravilnosti za zakonito in učinkovito porabo javnih sredstev ključni tudi etični standardi, sledljivost odločitev in osebna integriteta posameznikov v postopkih. Udeležence je sistematično vodila skozi tveganja pred začetkom postopkov, med izvajanjem postopkov in po podpisu pogodb, kjer lahko pride do vplivov, odtekanja informacij, nedovoljenega lobiranja, neetičnih pritiskov ali nastanka okoliščin nasprotja interesov – tako pri uradnih osebah kot pri zunanjih sodelavcih. Posebej je izpostavila, da težava pogosto ni v pravilih, ampak v tem, kako ljudje ravnamo znotraj njih. Najpogostejši dejavnik tveganja pa ostaja človek s svojo (ne)integriteto.
Pomemben del usposabljanja je bil namenjen razumevanju instituta nasprotja interesov po Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK). Sodelavka Komisije je udeležencem predstavila, kaj pomeni zasebni interes v kontekstu javnih nalog, pomen osebnih, poslovnih in političnih stikov ter njihove intenzivnosti in kakovosti za presojanje nasprotja interesov ter situacije, kjer že videz vpliva na nepristranskost lahko pomeni tveganje. Izpostavila je, da se določbe o nasprotju interesov po ZIntPK uporabljajo v specifičnih razmerjih do drugih zakonov, kar zahteva od vodij projektov in skrbnikov pogodb visoko stopnjo pravne in etične občutljivosti pri vsakodnevnih odločitvah.
V nadaljevanju je Mihelič Sušnik opisala tipična ravnanja, ki lahko pomenijo kršitev integritete, med drugim nedovoljeno vplivanje v postopkih brez pristojnosti, prirejanje meril in kriterijev v javnih razpisih, privilegiranje točno določenih ponudnikov, razkritje poslovnih skrivnosti in zavajanje nadzornih organov ali javnosti. Integriteta na ta način postane merljiv standard ravnanja, ki ima lahko tudi formalne posledice.
Zaključni poudarek je bil namenjen sistemskim rešitvam za krepitev integritete v organizacijah, kot so jasna pravila in standardi ravnanja, vodenje z zgledom, prepoznavanje tveganj po procesih in delovnih mestih, načrtovanje preventivnih ukrepov ter vzpostavljen sistem zaznavanja in odzivanja na sume kršitev.