Konference se udeležujejo tudi predstavniki Komisije, ki je soavtorica predloga resolucije. V ponedeljek je na plenarni seji delegate držav pogodbenic UNCAC nagovoril tudi predsednik Komisije dr. Robert Šumi.

Korupcije ni mogoče izkoreniniti brez zgodnje vzgoje za integriteto

Predsednik Komisije je v nagovoru poudaril, da je korupcija globalen in dinamičen pojav, ki se nenehno prilagaja razvoju javnega in zasebnega sektorja. Opozoril je, da zgolj represivni ukrepi niso zadostni, saj ne naslavljajo temeljnega vzroka korupcije, ki izhaja iz vrednot in moralnega kompasa posameznika, in tako ne morejo v celoti zajeti globlje razsežnosti problema. Izpostavil je pomen preventivnih dejavnosti, med katerimi je navedel sisteme nadzora nad premoženjskim stanjem, pravila o nasprotju interesov, regulacijo lobiranja, protikorupcijske ukrepe v javnem naročanju ter zaščito prijaviteljev. Poudaril je, da je korupcijo mogoče preprečevati in obvladovati le s skupnim globalnim delovanjem.

Kljub znatnim vlaganjem v preventivne in represivne mehanizme pa po njegovih besedah raven korupcije globalno ne upada v želeni meri, temveč se pogosto preoblikuje v nove pojavne oblike, medtem ko ničelna toleranca do korupcije na globalni ravni še ni dosežena. Ocenil je, da je uveljavitev resnične ničelne tolerance dolgoročen proces, ki lahko traja več generacij. V tem kontekstu je poudaril pomen integritete posameznika in zgodnjega oblikovanja vrednot.

»Ob zavedanju, da se integriteta oblikuje predvsem v otroštvu in mladosti, je nujno že v najzgodnejših življenjskih obdobjih, ko se vrednote še oblikujejo, uvajati vrednote, ki tvorijo integriteto in ničelno toleranco do korupcije,« je dejal. Spomnil je, da je UNCAC že pred več kot dvajsetimi leti prepoznala integriteto javnih uslužbencev kot ključno orodje preprečevanja korupcije, in poudaril, da je krepitev integritete mladih logično nadaljevanje te vizije.

Ob koncu nagovora je dr. Šumi izrazil upanje, da bodo prisotni prepoznali vrednost resolucije s področja krepitve integritete otrok in mladih prek vzgojno-izobraževalnega sistema, katere predlagateljica je tudi Komisija, in podprli njen sprejem.

Izgradnja integritete v družbi se začne v zgodnji fazi razvoja posameznika

O pomenu začetka ustvarjanja kulture integritete sistemtično in že zgodaj v življenju je dr. Šumi udeležence nagovoril tudi na današnji delavnici ob robu konference. »Če želimo okrepiti integriteto odraslih državljanov, je treba začeti z osveščanjem in izobraževanjem o vsebinah integritete že v otroštvu, preko vseh nivojev izobraževalnega sistema,« je povedal.

Posebej je izpostavil pomen izobraževanja in ozaveščanja učiteljev s področja integritete, kot tudi njihovega opolnomočenja, da lahko sami oblikujejo aktivnosti in jih učinkovito prilagodijo starosti otrok in razredni dinamiki. Integriteta otrok in mladih je po njegovih besedah neločljivo povezana tudi s kulturo integritete v vzgojno-izobraževalnih institucijah, torej delovnega okolja, v katerem delujejo učitelji.

Na stranskem dogodku konference, namenjenem integriteti otrok in mladih, pa je predsednik Komisije predstavil slovenski primer dobre prakse dolgoročno naravnani projekt Integriteta: skupni cilj generacij in povabil delegate držav k podpori resolucije.