Pobudo za skupno izjavo so oblikovali italijanski Nacionalni protikorupcijski organ ANAC, portugalski Nacionalni protikorupcijski mehanizem MENAC in francoska Agencija za boj proti korupciji AFA, k podpisu pa so bile vabljene tudi druge protikorupcijske institucije. Izjavo so poleg Komisije podpisali protikorupcijski organi Italije, Portugalske, Francije in Madžarske.

S pooblastilom predsednice Komisije je izjavo v ponedeljek v Lizboni podpisala vodja Centra za preventivo in zaščito prijaviteljev mag. Vita Habjan Barborič.

Integriteta kot sestavni del obrambnih naložb

Skupna izjava izhaja iz tega, da povečevanje obrambnih izdatkov in naložb zahteva tudi dosledno zagotavljanje integritete, preglednosti, odgovornosti in učinkovitega nadzora nad porabo sredstev. Podpisniki ob tem opozarjajo, da lahko obdobja obsežnih javnih naložb, zlasti kadar jih zaznamujeta nujnost in kompleksnost, ob odsotnosti ustreznih varovalk povečajo korupcijska tveganja.

Podpisniki poudarjajo pomen vzpostavljanja ustreznih mehanizmov preglednosti pri izvajanju naložb na področju obrambe, ki jih je odobrila Evropska unija, tako zaradi ustreznega nadzora nad porabo razpoložljivih sredstev kot zaradi krepitve zaupanja v izvajanje teh naložb.

Izjava posebej poudarja vključevanje preventivnih ukrepov, upravljanja tveganj in mehanizmov za preprečevanje korupcije v vse faze obrambnih naložb. Varovalke integritete naj bodo vključene v celoten cikel naložb – od strateškega načrtovanja in ugotavljanja potreb do javnega naročanja, oddaje in upravljanja pogodb, izvedbe, vzdrževanja ter z njimi povezanih finančnih in logističnih procesov. Med ključnimi mehanizmi izjava izpostavlja ustrezne notranje kontrole, upravljanje tveganj, preprečevanje oziroma obvladovanje nasprotja interesov in neodvisen nadzor.

Ob tem podpisniki izpostavljajo pomen sodelovanja protikorupcijskih institucij in izmenjave dobrih praks, pri čemer je treba upoštevati tudi legitimne zahteve glede zaupnosti na področju obrambe. Poudarjajo tudi, da zagotavljanje integritete ni ovira za krepitev obrambnih zmogljivosti, temveč eden od pogojev za njihovo učinkovito uresničevanje. Učinkovita in odgovorna poraba javnih sredstev namreč varuje javne vire, krepi zaupanje javnosti ter prispeva k učinkovitosti in verodostojnosti obrambnih naložb.

V Lizboni o odgovornosti in učinkovitem nadzoru

Podpis izjave je potekal ob mednarodnem strokovnem srečanju »Zapolnjevanje vrzeli v odgovornosti: parlamenti, protikorupcijske institucije in prihodnost nadzora v Evropi«, ki sta ga organizirala Urad OVSE za demokratične institucije in človekove pravice (OSCE/ODIHR) ter MENAC, gostil pa ga je portugalski parlament.

Srečanje je bilo namenjeno predvsem vprašanju, kako okrepiti sodelovanje med parlamenti in protikorupcijskimi institucijami ter na kakšen način doseči, da poročanje, ugotovitve in priporočila protikorupcijskih organov vodijo tudi v nadaljnje ukrepanje in reforme. Predstavniki evropskih protikorupcijskih institucij so izmenjali izkušnje o različnih modelih njihovega sodelovanja s parlamenti, obveznostih poročanja in nadzoru ter o načinih prenosa ugotovitev v javne politike in reforme.

Slovenske izkušnje v treh razpravah

Mag. Vita Habjan Barborič je na srečanju aktivno sodelovala v več vsebinskih sklopih. V razpravi o izkušnjah držav območja OVSE je predstavila slovensko prakso sodelovanja med parlamentom in protikorupcijskim organom, sodelovala pa je tudi v razpravi »Od poročil do reform«, posvečeni temu, kaj se po predložitvi poročil protikorupcijskih institucij parlamentom dogaja v praksi ter kako zagotoviti nadaljnjo obravnavo njihovih ugotovitev.

V sklopu o protikorupcijskih strategijah in preventivnih okvirih je predstavila še slovensko izkušnjo s sprejemom nacionalne protikorupcijske strategije v Državnem zboru in njenim nadaljnjim uresničevanjem. Razprava je zajela nacionalne protikorupcijske strategije, orodja za preprečevanje tveganj in načrtovanje integritete ter vlogo parlamentov pri sprejemanju, spremljanju in vrednotenju teh strategij.