Komisija sume glede nepravilnosti pri pripravi Zakona o psihoterapevtski dejavnosti odstopila inšpektoratu in policiji

08. 07. 2025

Komisija za preprečevanje korupcije (Komisija) je proučila očitke glede sumov nepravilnosti v povezavi s sodelovanjem uradnice Ministrstva za zdravje pri pripravi Zakona o psihoterapevtski dejavnosti. Komisija je prejeti prijavi in informacije odstopila v pristojno reševanje Inšpektoratu za javni sektor in policiji, sama pa se bo opredelila do sistemske ureditve priprave besedil zakonov in uveljavljanja zasebnih interesov uradnih oseb pri tem. Komisija poudarja, da je treba pri pripravi zakonodaje zasledovati izključno javni interes in dejanske potrebe, predlogi pa morajo temeljiti na konkretnih analizah in podatkih.

Komisija je v začetku tega meseca prejela dve prijavi in odstop Ministrstva za zdravje v zvezi z očitki o nasprotju interesov zaposlene na Ministrstvu za zdravje dr. Mojce Zvezdane Dernovšek, ki je sodelovala pri pripravi Zakona o psihoterapevtski dejavnosti, pri čemer je bila konec junija 2025 imenovana za dekanjo Fakultete za psihoterapijo, ki se ustanavlja na Novi univerzi.

Za vprašanja nasprotja interesov se trenutno za uradnike in uradnike na položaju še uporabljajo določbe Zakona o javnih uslužbencih (in ne Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, za katerega je pristojna Komisija). Ker gre v konkretnem primeru za uradnico, je Komisija danes primer odstopila v pristojno reševanje Inšpektoratu za javni sektor oziroma Inšpekciji za sistem javnih uslužbencev in plačni sistem RS.

Komisija je zaznala tudi sume glede domnevne zlorabe položaja oziroma notranjih informacij za namene omogočanja pridobitve (ne)premoženjske koristi, zato je prijavo v tem delu v reševanje odstopila policiji.

Komisija je sicer v okviru obravnave posameznih zadev že večkrat zaznala problematiko domnevnega uveljavljanja zasebnih interesov pri pripravi sprememb zakonodaje. Sumi, da ima uradna oseba osebno korist od zakona, pri pripravi katerega je sama sodelovala, namreč mečejo slabo luč na celoten postopek priprave zakona in ne krepijo zaupanja javnosti v delovanje javnega sektorja, temveč nasprotno. Pri pripravi novih zakonov ali sprememb obstoječe zakonodaje je treba zasledovati izključno javni interes in dejanske potrebe po ureditvi določenega področja, predlogi pa morajo temeljiti na analizah in podatkih, na podlagi katerih je mogoče tudi utemeljevati smotrnost posameznih predlaganih rešitev. Zato se bo do sistemske ureditve priprave besedil zakonov Komisija opredelila v nadaljevanju postopka in po potrebi sprejela tudi ustrezna priporočila ali druge ukrepe. Ko bo postopek zaključen, bo o tem obvestila tudi javnost.