Postopek je Komisija začela na podlagi februarja 2025 prejetega vprašanja, iz katerega so izhajali očitki o opravljanju nezdružljivih funkcij Marka Gasserja. Komisija je v postopku preverila vse relevantne okoliščine in zakonodajo. Ugotovila je, da Marko Gasser funkcijo poklicnega župana opravlja od decembra 2022, funkcijo člana sveta KGZS pa od oktobra 2024.

Ker Zakon o lokalni samoupravi za področje nezdružljivosti funkcij napotuje tudi na druge zakone, se za presojo v konkretnem primeru upoštevajo določbe ZIntPK. Ta določa, da poklicni funkcionar ne sme biti član oziroma opravljati dejavnosti upravljanja, nadzora in zastopanja v gospodarskih družbah, gospodarskih interesnih združenjih, zadrugah, javnih zavodih, javnih skladih, javnih agencijah in drugih osebah javnega ali zasebnega prava (razen v društvih, ustanovah in političnih strankah). KGZS ima status pravne osebe javnega prava, svet KGZS pa ima določene pristojnosti upravljanja, zato je funkcija poklicnega župana nezdružljiva s članstvom v svetu KGZS.

Komisija je o ugotovitvah obvestila Marka Gasserja in ga pozvala, da nezdružljivost odpravi. Tega v postavljenem roku ni storil. Ker funkcijo poklicnega župana zaseda kot voljeni funkcionar (in ne imenovani), lahko Komisija v takih primerih, ko funkcionar kljub opozorilu še naprej opravlja  nezdružljivi funkciji, v skladu z veljavno zakonodajo zgolj obvesti javnost in zoper funkcionarja uvede prekrškovni postopek.

Komisija poudarja, da je namen zakonske ureditve nezdružljivosti funkcij preprečevanje opravljanja različnih funkcij ene in iste osebe, saj to pomeni večje tveganje za nastanek kršitev iz pristojnosti Komisije (npr. kršitev integritete, nasprotja interesov). Kopičenje funkcij tudi sicer praviloma ni v javnem interesu. Komisija ponovno izpostavlja, da bi bilo v okviru bodočih sprememb ZIntPK za tovrstne primere nespoštovanja odločb neodvisnih nadzornih institucij nujno določiti dodatne upravne sankcije (na primer znižanje plače, dokler funkcionar nezdružljivosti funkcij ne odpravi). Odgovorno ravnanje in vodenje z dobrim zgledom visokih predstavnikov oblasti je namreč nujen predpogoj za uspešno preprečevanje korupcije.