Novo sprejeti pravosodni policisti o ključnih institutih ZIntPK

Včeraj je svetovalka senata Komisije Katja Mihelič Sušnik v Centru za izobraževanje in promocijo Dobrunje izvedla usposabljanje za novo sprejete pravosodne policiste. Udeležencem je predstavila vlogo in pristojnosti Komisije ter ključne institute ZIntPK. Poseben poudarek je namenila pomenu pravočasnega prepoznavanja okoliščin nasprotja interesov, prepovedi sprejemanja daril ter odgovornemu in nepristranskemu ravnanju uradnih oseb pri opravljanju javnih nalog.

Udeleženci so se seznanili s postopki Komisije, njenimi preventivnimi in nadzorstvenimi pristojnostmi in primeri ravnanj, ki lahko predstavljajo kršitev integritete. Najbolj izpostavljena področja tveganjem za kršitve integritete so postopki imenovanj in zaposlovanj na vodstvene položaje, javna naročila in razdeljevanje javnih sredstev ter naročanje storitev zunanjih strokovnjakov in svetovalcev.

Mihelič Sušnik je izpostavila, da integriteta pomeni odgovorno delovanje posameznikov in organizacij pri preprečevanju tveganj za zlorabo oblasti, funkcije ali pooblastil ter predstavlja več kot zgolj spoštovanje zakonskega minimuma – je tudi vodilo v situacijah, ki jih zakon izrecno ne določa.

Prepoznavanje in obvladovanje tveganj z načrti integritete

Danes pa sta raziskovalec svetnik Komisije mag. Ivijan R Rojko in svetovalka Komisije Zala Skumavc za odgovorne osebe, pooblaščence za integriteto, člane delovnih skupin za izdelavo načrtov integritete in druge zaposlene, ki sodelujejo pri nadgradnji načrtov integritete, izvedla spletno usposabljanje na temo načrtov integritete. Poseben poudarek je bil namenjen predstavitvi določb ZIntPK glede protikorupcijske klavzule, ki jo morajo vsebovati pogodbe javnega sektorja v vrednosti nad 10.000 evrov brez DDV, in izjave o lastniški strukturi, katere namen je povečanje transparentnosti poslovanja ter učinkovitejše preprečevanje nasprotja interesov in omejitev poslovanja.

Sodelavca Komisije ste opozorila na najpogostejše kršitve, ki jih Komisija zaznava pri svojem delu na tem področju. Te zajemajo nevključitev protikorupcijske klavzule v pogodbe, nepridobitev izjave o lastniški strukturi pred sklenitvijo pogodbe, nepopolni ali neresnični podatki v izjavah ter nepravočasno prepoznavanje nasprotja interesov in omejitev poslovanja pri sklepanju poslov javnega sektorja.

Rojko in Skumavc sta predstavila usmeritve za ustrezno prepoznavanje tveganj in oblikovanje ukrepov v načrtih integritete, pri čemer sta poudarila predvsem pravočasno prepoznavanje okoliščin nasprotja interesov, dosledno vključevanje protikorupcijske klavzule, preverjanje lastniške strukture ponudnikov ter jasno določitev preventivnih ukrepov in odgovornosti pri postopkih, ki vključujejo večja korupcijska tveganja. Ponudila sta tudi praktični vidik prepoznavanja tveganj v načrtih integritete ter pomen natančnega določanja ravnanj in preventivnih ukrepov za posamezne situacije, s katerimi se srečujejo institucije javnega sektorja.