Zavedanje, da so postopki priprave in izvajanja načrta integritete pogosto obravnavani kot administrativno breme in torej ne zaživijo v praksi, je Komisijo spodbudilo k predrugačenju in zlasti poenostavitvi postopkov. Novosti omogočajo lažje vključevanje načrtov integritete v redno poslovanje organizacij ter s tem večjo skladnost. Poenostavitve bodo zavezancem omogočile bolj sistematično obvladovanje tveganj, s čimer bodo bolje pripravljeni na izzive, ki vplivajo na njihovo integriteto in ugled, preprečujejo pa tudi morebitne kršitve. Ena izmed takih poenostavitev bo denimo nadgradnja informacijskega sistema (uveden v začetku 2025), ki so ga zavezanci do sedaj že uporabljali za vodenje registra tveganj.

Pomemben korak k zaupanja vrednemu javnemu sektorju

Vloga pooblaščencev za integriteto je v prenovljenih smernicah zasnovana na pooblaščencih za skladnost poslovanja (ang. compliance officers). Pooblaščenci za integriteto bodo po novem odgovorni ne le za obvladovanje korupcijskih tveganj, temveč tudi za druga tveganja, pomembna za splošno delovanje organizacije. S tem bodo lažje dosegali skladnost poslovanja s pričakovanim, kar je temeljno vodilo integritetnega ravnanja, ter omogočili bolj odgovorno in transparentno poslovanje. Vse to bo dolgoročno prispevalo k boljšemu ugledu, učinkovitejšemu obvladovanju tveganj ter zmanjšanju možnosti za kršitev organizacij.

Komisija si kot varuh skladnosti poslovanja javnega sektorja z Zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije prizadeva, da bi vse organizacije javnega sektorja ponotranjile nove smernice, saj so integriteta, odgovornost, transparentnost in vodenje z dobrim zgledom predpogoj za zaupanje javnosti. Zato poziva vse zavezance k čimprejšnjemu imenovanju pooblaščencev za integriteto in vključitvi prenovljenih smernic v svoje delovanje, ki jih objavljamo v nadaljevanju. S tem bo Slovenija korak bližje družbi, v kateri integriteta postane standard tudi v praksi.