Prispevek je del spletnega novičnika Komisije, ki naročnike vsak mesec obvešča o našem delu ter ostalih aktualnih informacijah s področja našega delovanja in pristojnosti.

Kako Inšpektorat RS za šolstvo sodeluje pri preprečevanju korupcije in zagotavljanju integritete v slovenskem šolskem sistemu?

Inšpektorat RS za šolstvo (Inšpektorat) je v osnovi nadzorni organ nad zagotavljanjem zakonitosti delovanja zavodov, ki izvajajo vzgojo in izobraževanje, kot le-to določa tudi Zakon o šolski inšpekciji. V času razvoja institucije pa smo tako na ravni organizacije kot procesov dela začeli z različnimi aktivnostmi spodbujati in opolnomočati sistem o pomenu kakovosti in profesionalizma šolskega sistema s poudarkom na zakonitem, strokovnem in ustreznem odnosnem ravnanju vseh deležnikov v šolskem prostoru, pri čemer osnovo seveda najdemo v integriteti posameznika, posledično pa tudi integriteti organizacij.

Svoje aktivnosti usmerjamo v formalno nadzorstvene, kjer preko nadzornih mehanizmov poskušamo sistem opolnomočiti glede pomena omenjenih področij ter preko zaznavanja odklonskosti osmisliti pomen in zavedanje poštenega, zakonitega, strokovnega dela. Vzporedno z nadzornimi mehanizmi pa želimo sistem podpreti z našimi ugotovitvami tudi v okviru različnih drugih aktivnosti. Tako sodelujemo na vseh strokovnih srečanjih z vodstvi šol, ki jih organizira Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, na vseh strokovnih in znanstvenih konferencah, ki jih pripravlja Zavod za šolstvo, vzporedno pa delujemo tudi v okviru drugih programov, ki pripomorejo k ozaveščanju različnih deležnikov. Udeležujemo se posvetov različnih strokovnih združenj ravnateljev in drugih zaposlenih znotraj našega sistema – dejansko poskušamo s čim širšo komunikacijo ozaveščati in opolnomočati različne deležnike o pomenu zavedanja kakovosti sistema vzgoje in izobraževanja.

Kaj največkrat zaznavate kot kršitve v šolstvu? Ali te kršitve po vašem mnenju sodijo med odklone od integritete strokovnih delavcev (učiteljev idr.) ali gre za odziv na kakšen širši sistemski problem?

Pri svojem delu zaznavamo različna odstopanja od zakonskih okvirjev, pri čemer je treba poudariti, da ni zmeraj nujno razlog v naklepnem ravnanju različnih deležnikov v šolskem prostoru. Velikokrat se namreč primeri, da nekdo izvaja kakšno aktivnost v prepričanju, da je, ker je strokovno sprejemljiva, zato tudi zakonsko v redu. Npr.: učitelj izvaja ocenjevanje na način, ki ni zakonsko dovoljen, je pa v strokovnih krogih večkrat omenjen kot doprinos k stroki. Menim, da gre tu za širši kontekst, povezan z neznanjem, saj dejansko strokovni delavci v okviru svojega izobraževalnega procesa dobijo zelo malo informacij glede zakonskih okvirjev. Poudariti je treba še, da je šolska zakonodaja res široka oziroma so posamezne zadeve zelo (pre)normirane, kar seveda pri posameznikih povzroča težave. Seveda pa obstaja tudi skupina, ki določenih zadev noče upoštevati ali pa naklepno deluje narobe. Npr. splošno znano je, da mora po zakonu učitelj vrniti pisne izdelke učencem, vendar nekateri tega še zmeraj ne počnejo.  

Pri katerih vidikih integritete učiteljev je v Sloveniji še potreba po izboljšavah in koga vidite pri tem kot nosilca aktivnosti?

Če bomo želeli sistem še bolj poenotiti in približati temeljem integritete, bomo sistemsko morali spremeniti več stvari – od izobraževanja strokovnih delavcev do vodstev v šolstvu, ustrezno bomo morali spremeniti zakonodajo ter ozavestiti ljudi o pomenu vzgoje in izobraževanja oziroma o družbeni odgovornosti. Za vse to smo v prvem koraku odgovorni vsi posamezniki, nato pa, seveda, Vlada, ministrstvo z organoma v sestavi ter vsi posamezniki javnih zavodov, ki to področje izvajajo in živijo vsakodnevno.

V povezavi z Zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK) je najbrž najbolj relevantno nasprotje interesov, in sicer zlasti v postopku imenovanja ravnateljev. Kako Inšpektorat nadzira ta postopek za zagotavljanje transparentnosti, objektivnosti in preprečevanja morebitnega nasprotja interesov med kandidati? Izvajate kakšne ukrepe?

Inšpektorat je, tudi skupaj s Komisijo, v zadnjih letih naredil več korakov ozaveščanja o nesprejemljivosti nasprotja interesov, ki se največkrat pojavlja pri postopkih imenovanja – to je namreč področje, ki ga mi neposredno nadziramo. Posredno zaznavamo, da se le-to pojavlja tudi na področju zaposlovanja in javnega naročanja, ki pa neposredno ne spadata v naše nadzorstveno področje. V samih postopkih imenovanja tako Inšpektorat dejansko nadzira, kdo so predstavniki v organih javnega zavoda, na kakšen način so bili imenovani, ali so se spoštovale določbe o nasprotju interesov, ali so v postopkih sodelovali osebe, ki ne bi smele ...  Če zaznamo nepravilnosti, v skladu s šolsko in inšpekcijsko zakonodajo seznanimo pristojne organe in določimo ustrezne ukrepe, hkrati pa o tem obveščamo tudi Komisijo, kadar zaznamo kršitev ZIntPK.

Nadzor nad prejemanjem daril od novele ZIntPK leta 2020 ne sodi več pod vaše okrilje. Pa vendar – kakšno je vaše mnenje glede tega? Je v samem dejanju kar koli lahko neintegritetno?

Moje osebno stališče, glede na dejstvo, da nismo več pristojni za omenjeno področje, je, da se v nekaterih šolskih okoljih še zmeraj smatra, da mora biti darilo dano kot zahvala za npr. zaključek šolskega leta, za uspešno izvedene aktivnosti in podobno, in pojavlja se vprašanje, kakšno darilo in v kakšnem znesku je primerno ... Iz tega razloga bi sam zadevo bistveno bolj restriktivno uredil v smislu prepovedi vseh daril. S tem in ob dejstvu, da vsi opravljamo javno službo, bi se izognili morebitnim nevšečnostim, dilemam oziroma korupcijskim tveganjem.

Na področju šolstva sodelujemo na Komisiji tudi z ZRSŠ pri projektu Integriteta: skupni cilj generacij. Kako vi vidite oziroma ocenjujete pomen integritete v šolah? Opažate morda kakšne pozitivne rezultate na šolah, kjer se projekt izvaja? Si želite še kakšnih dodatnih pristopov za še večji napredek v tem projektu v prihodnosti?

Sami v omenjenem projektu sodelujemo bolj posredno, seveda pa ob delu zaznavamo določene pozitivne učinke. Šole, ki so vključene v omenjeni projekt, izkazujejo bistveno večje zavedanje o pomenu integritete oziroma o pozitivnih vrednotah nasploh. Cilj vseh nas mora biti, da v različnih okvirjih, v svojih službah v okviru različnih aktivnosti poudarjamo omenjene vrednot in vrline z namenom bolj poštene družbe in transparentnosti nasploh. Projekt je odlično zastavljen in prepričan sem, da bosta tako ZRSŠ kot Komisija znala aktivnosti in vsebine ustrezno umestiti v šolski prostor. Posamezni učinki bodo vidni takoj – npr. ravno pri prej omenjenih postopkih imenovanj, drugi učinki, ki se nanašajo na vzgojo otrok, pa bodo vidni čez nekaj let. In prav to nam mora biti motivacija za nadaljnje skupno delo.