Globalni forum je bil namenjen vprašanju, kako izboljšati delovanje javnih institucij in okrepiti zaupanje državljanov vanje, sestanek PIAC pa ukrepom za krepitev integritete, preprečevanje korupcije in zagotavljanje odgovornosti v javnem sektorju.

Bolj odzivno javno upravljanje za krepitev zaupanja

Globalni forum, ki je potekal 12. in 13. oktobra, je bil posvečen preobrazbi delovanja vlad in krepitvi odpornosti demokratičnih institucij. V okviru pobude za bolj odzivno in učinkovito delovanje vlad »Government Unstuck: The Next Frontier of Government Transformation« so udeleženci obravnavali, kako se lahko vlade hitreje in učinkoviteje odzivajo na potrebe državljanov ter ob tem zagotavljajo stabilnost demokratičnih sistemov.

Med osrednjimi vprašanji sta bila vključevanje državljanov v odločanje in sposobnost oblasti, da zahtevne dolgoročne cilje pretvori v konkretne rezultate. Pobuda med cilje preobrazbe uvršča tesnejše sodelovanje z državljani, poenostavitev delovanja države in predpisov, zagotavljanje finančnih možnosti za odzivanje na krize in prihodnje potrebe ter boljšo pripravljenost na prihodnje izzive. Pri tem poudarja, da posamezne nepovezane reforme ne zadostujejo. Spremembe zahtevajo usklajeno delovanje, usposobljene javne uslužbence, premišljeno uporabo podatkov in digitalnih tehnologij ter spremljanje dejanskih rezultatov.

Od protikorupcijskih ukrepov do preverljivih rezultatov

Na forum se je 14. in 15. oktobra navezal peti sestanek PIAC. Razprave so bile namenjene spremljanju in vrednotenju protikorupcijskih strategij, odgovornosti in nepristranskosti javnih uslužbencev, učinkovitosti nadzornih mehanizmov in uporabi tehnologije pri obvladovanju korupcijskih tveganj.

Tina Divjak je v razpravah poudarila, da je treba pri izvajanju protikorupcijskih strategij redno preverjati, ali se predvideni ukrepi izvajajo in ali zmanjšujejo prepoznana korupcijska tveganja. Na podlagi teh ocen je treba ukrepe prilagajati ter ob sodelovanju pristojnih institucij prepoznavati in obravnavati tudi nova tveganja.

Podpora javnim uslužbencem in neodvisnemu nadzoru

Namestnica predsednice Komisije je poudarila, da javni uslužbenci za nepristransko delo in varovanje javnega interesa potrebujejo tudi podporno delovno okolje. Nedovoljeni vplivi, preobremenjenost ter pomanjkanje časa in kadrov lahko otežujejo njihovo odgovorno ravnanje. Zato so pomembni zgled vodstva, odprta komunikacija z zaposlenimi, ustrezna razporeditev delovnih obremenitev ter varne poti za opozarjanje na nepravilnosti in pritiske. Vodstvo mora integriteto jasno podpirati in jo izkazovati tudi z lastnim ravnanjem.

Odgovornost za integriteto pa sega tudi na raven oblasti. Divjak je opozorila na potrebo po mehanizmih, ki omogočajo preverjanje in terjanje odgovornosti za ravnanja oblasti, ki niso skladna z javnim interesom, tudi kadar ne gre za kazniva dejanja. Pri tem imajo pomembno vlogo neodvisne nadzorne institucije, mediji in civilna družba, ki potrebujejo pogoje za neodvisno delovanje. Predlagala je okrepitev mednarodnih mehanizmov za spremljanje integritete ter uvedbo konkretnih ekonomskih posledic za države, v katerih bi ti mehanizmi zaznali nazadovanje. Zavzela se je tudi za več mednarodnih finančnih sredstev za podporo neodvisnemu delovanju medijev in organizacij civilne družbe.

Namestnica predsednice je predlagala, da bi se na naslednjem sestanku PIAC podrobneje posvetili vlogi nadzornih organov in izzivom njihovega delovanja. Čeprav delujejo v različnih okoliščinah, se pogosto srečujejo s podobnimi težavami, na primer, kako doseči, da javne institucije prisluhnejo njihovim ugotovitvam in upoštevajo njihova priporočila.