V okviru dogodka je dr. Šumi na panelu, posvečenem javnemu naročanju, predstavil ključne izzive pri upravljanju tveganj za nasprotja interesov v slovenskem zdravstvenem sistemu. Osredotočil se je na evidenčna naročila in pripravljalno fazo javnega naročanja, ki sta po ugotovitvah Komisije najranljivejši točki sistema.

Po izkušnjah Komisije se velik del nezakonitosti oziroma kršitev zgodi že pred uradnim začetkom postopka javnega naročanja, je izpostavil predsednik Komisije. To še posebej pride do izraza v zdravstvu, kjer je trg ponudnikov omejen, prehod strokovnjakov iz javnega v zasebni sektor pa pogost. V predstavitvi je izpostavil več dejavnikov, ki prispevajo k povečani ranljivosti sistema: omejen nabor strokovnjakov in izvajalcev na trgu, zlasti v zdravstvu in gradbeništvu, preplet osebnih, poslovnih in političnih vezi zaradi majhnosti okolja, pogosto vključevanje zunanjih svetovalcev v pripravljalno fazo postopkov ter pomanjkljivo poročanje o darilih, premoženju in neustrezna vključenost protikorupcijskih klavzul.

Analiza Komisije je v obdobju 2018–2022 zajela postopke 26 javnih zdravstvenih zavodov in pokazala razpršene, slabo sledljive evidence pogodb, zlasti pod pragom obveznega javnega naročanja. Po ugotovitvah Komisije ta netransparentnost odpira prostor za vplive, ki ogrožajo načeli zakonitosti in integritete.

Izpostavil je še pomanjkanje enotnih podatkov, slabo sledljivost postopkov in nizko digitalno podprtost kot dejavnike, ki zmanjšujejo transparentnost in povečujejo možnost zlorab.

Srečanje ENAC predstavlja pomemben korak k bolj povezani evropski protikorupcijski politiki. Predstavniki so poudarili pomen sistemskih rešitev, krepitve integritete in transparentnosti ter institucij, kot je Komisija, ki delujejo v preventivni in nadzorni vlogi.