Evropska komisija namerava prvo celovito evropsko protikorupcijsko strategijo sprejeti decembra 2026. Njen cilj je oblikovati usklajen evropski pristop k preprečevanju in zatiranju korupcije, okrepiti povezovanje protikorupcijskih politik z drugimi pomembnimi področji delovanja Evropske unije ter povečati odpornost demokratičnih institucij in zaupanje javnosti.

Srečanje mreže ENAC predstavlja enega ključnih posvetovalnih korakov pri pripravi strategije. Evropska komisija je poleg javnega posvetovanja in zbiranja strokovnih mnenj začela tudi ciljno usmerjene razprave z državami članicami, katerih namen je pridobiti čim bolj konkretne in operativne predloge za prihodnje ukrepe na ravni EU.

Pregled tveganj kot osnova za učinkovito delo

Prvi dan srečanja je bil namenjen razpravi o ključnih izzivih, vrzelih in dobrih praksah na področju preprečevanja in zatiranja korupcije ter o tem, kako lahko Evropska komisija učinkoviteje podpira države članice pri izvajanju protikorupcijskih politik.

Pomemben del razprave je bil namenjen izvajanju 33. člena nove protikorupcijske direktive, ki Evropski komisiji nalaga pripravo pregleda sektorskih tveganj korupcije v EU ter krepitev izmenjave informacij in dobrih praks med državami članicami. Več držav je poudarilo potrebo po razvoju skupne metodologije za ocenjevanje korupcijskih tveganj in prepoznavanje najbolj izpostavljenih sektorjev, pri čemer bi bilo smiselno nadgraditi že obstoječa mednarodna orodja in prakse.

Udeleženci so ocenili, da bi lahko pregled sektorskih tveganj Evropske komisije pomembno prispeval k učinkovitejšemu preprečevanju korupcije na nacionalni ravni. Državam članicam bi omogočil bolj ciljno usmerjeno načrtovanje integritete in preventivnih ukrepov v najbolj tveganih sektorjih, podprl pripravo in posodabljanje nacionalnih protikorupcijskih strategij in akcijskih načrtov, prispeval k učinkovitejši razporeditvi virov protikorupcijskih organov ter služil kot podlaga za nadaljnji razvoj zakonodaje in prenos dobrih praks med državami članicami.

Poenotenje protikorupcijskih institutov

V razpravi je več držav članic, med njimi tudi Slovenija, podprlo vzpostavitev skupnih minimalnih standardov za preventivne protikorupcijske mehanizme (institute, izpostavljene v direktivi). Čeprav so standardi na nekaterih področjih, kot na primer pri zaščiti prijaviteljev, že vzpostavljeni, še vedno obstajajo pomembne razlike med državami članicami, denimo na področju urejanja lobiranja, nasprotja interesov, premoženjskega stanja funkcionarjev in pojava t. i. vrtljivih vrat.

Na področju represije so udeleženci poudarili potrebo po tesnejšem čezmejnem sodelovanju, zlasti glede sledenja premoženju, uporabe elektronskih dokazov, kriptovalut in šifriranih komunikacij. Izpostavljeno je bilo tudi pričakovanje, da bo EU v prihodnje še okrepila sodelovanje z mednarodnimi protikorupcijskimi mehanizmi, med drugim tudi s prizadevanji za polnopravno članstvo EU v Skupini držav proti korupciji (GRECO).

Preprečevanje korupcije odgovornost celotne družbe

Drugi dan srečanja je bil namenjen pristopu "whole-of-society", ki poudarja, da učinkovito preprečevanje korupcije ni zgolj naloga državnih organov, temveč odgovornost celotne družbe. Udeleženci so izpostavili vlogo civilne družbe in medijev kot neodvisnih nadzornikov (watchdog), raziskovalnih institucij ter sodelovanja z zasebnim sektorjem pri razvoju kulture skladnosti in etičnega poslovanja.

Razprava je potrdila tudi, da zgolj zakonodajni okvir dovolj za uspešen boj proti korupciji. Izpostavljena je bila Finska, ki je po številu zakonodajnih aktov pod povprečjem EU (razen na področju transparentnosti), a je kljub temu uspešnejša v boju proti korupciji v primerjavi z Madžarsko, ki ima nadpovprečno število zakonodajnih aktov. Iz tega izhaja, da mora biti kakovostna pravna ureditev podprta tudi z učinkovitim izvajanjem, neodvisnimi institucijami in razvito kulturo integritete.

ENAC kot ključna platforma za sodelovanje

Srečanje je potrdilo, da bo mreža ENAC tudi v prihodnje pomembna platforma za sodelovanje, izmenjavo dobrih praks ter razvoj skupnih preventivnih orodij in metodologij. Obenem bo imela ključno vlogo pri podpori državam članicam pri izvajanju evropskih protikorupcijskih politik in nove zakonodaje EU.