Mihelič Sušnik je uvodoma podrobno predstavila vlogo Komisije, med drugim kot zagovornika javnega interesa skladno z Zakonom o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja. Predstavila je institute, za katere je pristojna po Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije, in nekatere aktualne podatke o delu Komisije - 844 prejetih prijav v letu 2024, 1.633 posredovanih mnenj ter 197 uvedenih prekrškovnih postopkov.

Osrednji del usposabljanja je sodelavka Komisije posvetila tveganjem za nastanek korupcije in kršitev integritete v postopkih javnih naročil. Izpostavila je najpogostejše vire tveganj v različnih fazah postopka in poudarila zlasti tveganja, povezana z uporabo zunanjega svetovanja, tveganja vplivanja nepristojnih ali zunanjih oseb, tveganja odtekanja notranjih informacij, tveganja, povezana z oblikovanjem pogojev in meril, ki neupravičeno privilegirajo posameznega ponudnika, ter tveganja netransparentnosti in nesledljivosti postopkov.

Dotaknila se je tudi konkretnih ravnanj, ki lahko pomenijo kršitev integritete, npr. nedovoljeno vplivanje, razkritje poslovnih skrivnosti, prirejanje meril, privilegiranje točno določenega ponudnika ali oviranje Komisije pri izvajanju njenih nalog. Mihelič Sušnik je zaključila s statističnim izvlečkom pravnomočnih ugotovitev kršitev integritete - Komisija trenutno beleži 29 pravnomočnih ugotovitev za 30 opredeljenih ravnanj in 30 obravnavanih oseb, med njimi se najpogosteje pojavlja nadovoljeno vplivanje, sledijo privilegiranje in nepravilnosti pri najemu odvetniških storitev ter zavajanje, skoraj dve tretjini kršiteljev pa prihaja iz vrst funkcionarjev.